
Na sojenju Alešu Zupančiču in drugim je sodišče opravilo že več kot petnajst obravnav, konca sojenja pa še ni na vidiku.
Foto: Tomaž SKALE/DNEVNIK
Na sojenju obtoženim, ki so se po trditvah tožilke Tamare Gregorčič iz specializiranega državnega tožilstva kot člani hudodelske združbe, katere vodja naj bi bil Aleš Zupančič, združili zato, da bi na veliko trgovali z drogo, bi včeraj moral sodni senat zaslišati enega od policijskih koordinatorjev v tej zadevi. A se to ni zgodilo, saj je odvetnik Benjamin Peternel, ki zastopa obtoženega Jureta Močnika, zahteval izločitev celotnega senata, ki mu predseduje sodnik Srečko Škerbec. "Po prepričanju obrambe so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o nepristranskosti tako predsednika senata kot drugih članov senata. Ta dvom izhaja iz okoliščin, navedenih v sklepu Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je bil izdan 16. novembra letos," je pojasnil Peternel. O odvetnikovem predlogu bo moral odločati predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik, zato sojenja včeraj ni bilo.
Povod je bilo fotografiranje
Sodni senat je namreč s sklepom, na katerega se je skliceval Peternel, štirim delavcem policije, ki bodo pričali v tej zadevi, podelil status zaščitene priče, čeprav je tožilka Gregorčičeva na eni izmed prejšnjih obravnav predlagala takšen ukrep le za dva kriminalista. Zanj se je tožilka odločila, potem ko je bil 16. septembra na sodišču zaslišan policist PP Domžale Sašo V., na zaslišanje pa je še čakal njegov kolega Gregor P. Oba sta bila namreč navzoča pri aretaciji Barbare Srše 10. avgusta 2017, ko je bila prijeta s kilogramom heroina. Z aretacijo Sršetove, ki je bila kasneje za trgovanje z drogo obsojena na več kot dve leti zapora, se je preiskava Zupančičeve združbe začela. Sršetova je povedala, da je kupila drogo od Novice Joskića, ki je bil visoko pozicioniran v Zupančičevi tolpi. Joskić je krivdo priznal in v zaporu na Dobu prestaja kazen pet let in deset mesecev zapora.
Po pričanju Saše V. septembra je sodišče odredilo pavzo, nekateri odvetniki in obtoženi pa so opazili, da se Saša V. pred objektom pogovarja z Gregorjem P., ki je še čakal na zaslišanje. Sklepali so, da se policista dogovarjata glede pričanja. Njun pogovor je eden od odvetnikov tudi fotografiral. Policista sta to videla in o tem obvestila svoje nadrejene, slednji pa tožilko. Ta je nato senatu predlagala, da jima podeli status zaščitene priče. Menila je namreč, da obstaja velika nevarnost za grožnje in maščevanje omenjenima kriminalistoma, saj sodijo obtoženim, ki so delovali v zelo dobro organizirani hudodelski združbi. Z javnim razkritjem identitete kriminalistov bi bilo ogroženo tudi njuno nadaljnje delo, je menila tožilka. Obramba obtoženih je njenemu predlogu nasprotovala.
"Ni znakov kaznivih dejanj"
Odvetnik Peternel je včeraj v svoji zahtevi za izločitev med drugim skliceval na po njegovem povsem napačno stališče senata glede uvedbe zaščitnih ukrepov uslužbencem policije zaradi ravnanja njegovega klienta Močnika. Senat je zavzel stališče, da so obtoženi člani dobro organizirane hudodelske združbe, ki grozijo tudi uslužbencem policije. Močnik je po mnenju senata prvič grozil enemu izmed policistov na kamniškem okrajnem sodišču, ko mu je dejal, da bo, ko bo vsega tega konec, izgubil službo in bo le še pometal cesto. Drugič pa je na eni izmed obravnav priči dejal, da bodo vsi, ki so krivi, da se je po nedolžnem znašel v tem kazenskem postopku, kazensko in drugače odgovarjali. "Sodišče je neutemeljeno zaključilo, da je obtoženec oseba, ki grozi in ustrahuje akterje kazenskega postopka na nedovoljen način. S tem je zavzelo vrednostno sodbo glede obtoženca in njegovih dejanj in ga ožigosalo za kriminalca. To, kar je izrekel Močnik, nima nobenih znakov kaznivega dejanja grožnje ali katerega drugega kaznivega dejanja, kar bi morale vedeti vse prava uke osebe, kar sta tukaj najmanj predsednik senata in sosodnica," je še povedal Peternel.





