Višja strokovna šola Ravne: znanje, ki ostaja v regiji

Že dobri dve desetletji Višja strokovna šola Ravne na Koroškem pomembno prispeva k razvoju znanja, kadrov in gospodarstva v regiji. Vse od ustanovitve leta 2007 pa do danes je na šoli diplomiralo več kot 300 študentov, ki se danes uvrščajo med ključne tehnične strokovnjake v koroških podjetjih. Zaradi izrazitih potreb gospodarstva in želja dijakov, bodočih študentov so letos uvedli nov višješolski program elektrotehnika. O novem progrtamu, razvoju in viziji Višje strokovne šole Ravne na Koroškem smo se pogovarjali z ravnateljem Domnom Mlinaričem.

Močna povezanost z regijskimi podjetji

Da v lokalnem okolju predstavlja zelo pomembno, a morda še vedno malce premalo prepoznano institucijo, poudarja Mlinarič. "Šola je nastala zaradi potreb gospodarstva. Zaznali smo potrebe, da je potrebno izobraziti več tehničnega kadra," pojasnjuje. Posebnost šole je močna povezanost z gospodarstvom, saj šola sodeluje z več kot 70 podjetji iz regije, ki študentom omogočajo praktično usposabljanje, sodelujejo pri projektih, prispevajo opremo in pogosto diplomante zaposlijo še pred zaključkom študija. Študenti opravijo 400 ur praktičnega usposabljanja na letnik, kar predstavlja dobrih 40 odstotkov študijskega programa. "Šola je vseskozi temeljila na povezavi z gospodarstvom. Vedno prisluhnemo lokalnim podjetjem, kaj in koga potrebujejo in se na to tudi odzovemo," pojasnjuje ravnatelj.

"Šola omogoča mladim, da pripomorejo k razvoju naše regije, in so s svojim znanjem, ki ga tukaj pridobijo, ki je tesno povezano s samimi potrebami gospodarstva, zelo zaposljivi," še dodaja Mlinarič. Poseben poudarek dajajo kakovosti in osebnemu pristopu, ne na množičnosti. "Naš moto je vedno bil, da izobražujemo inženirje za gospodarstvo in znanje za regijo. Ne predajamo samo teoretičnega znanja, predajamo ogromno praktičnega znanja. V podjetjih imamo dobre mentorje, z njimi sodelujemo, prisluhnemo njihovim potrebam, se prilagodimo posameznemu podjetju. Nato pa študentom, ki že imajo skoraj zagotovljene zaposlitve v določenih podjetjih, zagotavljamo osebni pristop," pojasnjuje.

"Identiteta šola je dobra. Skušamo pa delati na razpoznavnosti v širšem lokalnem okolju. Ni fakulteta, ni visoka šola, poudarjamo pa, da imajo študenti možnost prehoda. Tisti, ki končajo študij pri nas, lahko svojo študijsko pot nadaljujejo drugje, kjer jim določene predmete priznajo. In seveda obratno. Če nekomu študij v Ljubljani ali Mariboru ne gre, se odločijo, da študija tam ne bodo nadaljevali, imajo pa narejenih nekaj strokovnih izpitov, ki jih pa mi priznamo," pojasnjuje. Da je vpis na njihove programe stabilen, še dodaja: "Je v okvirih, ki jih pričakujemo. So sicer leta, ki so boljša in leta, ki so slabša. A to je odvisno od generacij, ki prihajajo. Trenutno imamo dobre generacije, se bo pa ta trend čez nekaj let verjetno spet obrnil. Z vpisom smo načeloma zadovoljni. S pridobitvijo novega programa pa pričakujemo dodatno število študentov.". Veliko koroških dijakov in dijakinj se odloči, da študijsko pot nadaljuje v lokalnem okolju, obenem pa ponujajo tudi možnost izrednega študija, kar pomeni, da je program dostopen tudi zaposlenim in odraslim, ki želijo nadgraditi ali spremeniti svojo poklicno pot, še dodaja. Kar tretjina študentov je vpisana v izredne programe.

V prihajajočem letu z novim programom

Šola namreč predstavlja edino višješolsko izobraževalno ustanovo na Koroškem, ki ponuja programe s področja strojništva in mehatronike, v prihajajočem študijskem letu pa bo ponudbo razširila še z novim višješolskim programom elektrotehnika, po katerem študenti pridobijo strokovni naziv inženir/inženirka elektrotehnike. Gre za tretji višješolski program elektrotehnike v Sloveniji. Z uvedbo novega programa se odzivajo na izrazite potrebe gospodarstva, saj gre za eno ključnih področij, povezanih z energetiko, industrijsko avtomatizacijo, digitalizacijo in zelenim prehodom, v regiji pa deluje ogromno podjetij, ki že danes potrebujejo elektrotehniški kader.

Program elektrotehnika bo študentom omogočil pridobivanje znanj s področij energetike, avtomatizacije, pametnih energetskih rešitev, obnovljivih virov energije ter sodobnih krmilnih in elektronskih sistemov. "Gre za kompetence, ki so v sodobni industriji in energetiki ključne in zelo iskane," poudarja Mlinarič. Nov program ima širši pomen za regijo. Omogoča namreč nadaljevanje izobraževalne poti od srednje šole do višje strokovne ravni, zmanjšuje odseljevanje mladih in hkrati odpira nove priložnosti za zaposlene, ki si želijo dodatno izobraževati. Da se s tem krepi konkurenčnost lokalnega gospodarstva in dolgoročna perspektiva Koroške. "Naš cilj je, da mladim in zaposlenim omogočimo kakovostno tehnično izobraževanje doma in jim s tem odpremo realne karierne možnosti v regiji," poudarja Mlinarič.

V letošnjem letu bodo razpisali 30 vpisnih mest za redne in 25 za izredne študente. Kot pojasnjuje Mlinarič, trenutno nimajo težav s kadrom, zaenkrat pa ne načrtujejo več kakšnih dodatnih študijskih programov. Poudarja pa, da je seveda vse odvisno od potreb lokalnega okolja. "Manj je več. To, kar imamo, moramo razvijati kvalitetno," je jasen Mlinarič. Kot pojasnjuje, je dolgoročna vizija, da Višja strokovna šola ostane pomemben dejavnik razvoja Koroške - ne le kot izobraževalna ustanova, temveč kot povezovalni člen med mladimi, znanjem in gospodarstvom.