Kaj bi se zgodilo, če bi država Splošni bolnišnici Slovenj Gradec pokrila celotno nakopičeno izgubo? Po oceni direktorja Vladimirja Toplerja bi se brez korenitejših sprememb v organizaciji dela čez nekaj let lahko znova znašli v podobnem položaju. Kumulativna izguba bolnišnice je namreč narasla na približno 22,3 milijona evrov, samo v prvih osmih mesecih letošnjega leta pa je bolnišnica ustvarila 5,14 milijona evrov izgube. Toda denar je, kot poudarja Topler, le del rešitve. Veliko zahtevnejši izziv bo spremeniti način delovanja bolnišnice, kjer se različni interesi, kadrovske omejitve in dolgoletne organizacijske prakse prepletajo z nujnostjo zagotavljanja zdravstvene oskrbe. Brez sodelovanja zaposlenih, stroke in sindikatov sprememb po njegovem ne bo mogoče izpeljati.
"Mi imamo veliko malih odsekov, oddelkov, majhnih vrtov, ki jih vsak čuva," je Topler ponazoril razdrobljenost bolnišničnih dejavnosti. Prepričan je, da takšna organizacija otežuje racionalnejše delovanje bolnišnice in obvladovanje stroškov. Ob tem opozarja, da mora bolnišnica prebivalcem zagotavljati širok nabor zdravstvenih storitev, tudi takšnih, ki se finančno ne izplačajo. Nekateri oddelki poslujejo pozitivno, drugi ustvarjajo izgubo, vendar javna bolnišnica po njegovih besedah ne more preprosto zapirati dejavnosti, ki niso donosne
"Obremenitve prihajajo na vedno manjšo peščico ljudi, ki je pa že iztrošena, zelo obremenjena"
Spremembe niso preproste, zdravnikov pa primanjkuje
Kako težko je spreminjati utečen sistem, direktor občuti tudi pri vsakdanjem vodenju. Priznava namreč, da predlagane spremembe (pre)večkrat naletijo na odpor. Nekateri zaposleni ob napovedih drugačne organizacije dela opozarjajo, da bodo odšli, če pogoji ne bodo ustrezali njihovim pričakovanjem, nekateri tudi dejansko odidejo. Drugje, predvsem v zdarvstvenih domovih, jim namreč ponujajo ugodnejše delovne pogoje. Vodstvo je zato pri uvajanju sprememb previdno, saj bi lahko dodatni odhodi še otežili delovanje posameznih služb. Ob tem je Topler posebej poudaril, da je velika večina zaposlenih predana bolnišnici, svoje delo opravlja dobro in se trudi po najboljših močeh. Številni zdravniki so močno obremenjeni, zlasti zaradi zagotavljanja neprekinjene urgentne službe. Na urgenco morajo namreč razporejati tudi zdravnike, ki bi sicer delali na bolnišničnih oddelkih in v specialističnih ambulantah. To pa se pozna pri obsegu opravljenega dela.
Prav urgenca je po direktorjevi oceni ena največjih ovir pri drugačni organizaciji bolnišnice. "En velik problem, ki ga imamo pri nas, pa je seveda urgenca, v kateri moramo sodelovati vsi," pojasnjuje. Zaradi zakonodajnih možnosti oprostitve dežurstev za določene skupine zaposlenih, med drugim zaradi starosti ali skrbi za majhne otroke, breme dežurne službe po njegovih besedah nosi vse manj zdravnikov. "Obremenitve prihajajo na vedno manjšo peščico ljudi, ki je pa že iztrošena, zelo obremenjena," opozarja Topler. Prav pri zagotavljanju urgence se zato pogosto zatakne tudi pri uvajanju organizacijskih sprememb.
Zaradi tega nastaja začaran krog. Zdravniki, ki bi lahko opravljali redno specialistično delo in bolnišnici z več opravljenimi storitvami prinašali prihodke, morajo zagotavljati delovanje urgence. Ker je opravljenega rednega programa manj od načrtovanega, prihodki ne dohajajo stroškov. Na seji sveta zavoda je pomočnik direktorja za poslovno-pravne in nemedicinske dejavnosti Ksandi Javornik opozoril še na posebnost dodatnih programov. Bolnišnica jih sicer opravi razmeroma veliko, a ker del teh storitev izvajajo tudi po podjemnih pogodbah, so stroški dela višji, finančni izkupiček za bolnišnico pa manjši.
Prav razmerje med stroški in opravljenim delom je sprožilo precej razprave na seji sveta zavoda, ki jo je prvič vodil novi predsednik Štefan Šumah. Ta je opozoril, da bolnišnica stroške razmeroma dobro načrtuje, vendar načrtovanega obsega dela ne dosega. Ob tem stroški ne upadajo sorazmerno z manjšo realizacijo. Vprašal se je tudi, kaj bi se zgodilo, če bi bolnišnica prejela novo večmilijonsko finančno pomoč, način poslovanja pa bi ostal enak. Direktor ne skriva, da so spremembe nujne. Toda pri njih bo treba najti ravnotežje med finančno vzdržnostjo, zahtevami stroke, potrebami bolnikov in zmožnostmi zaposlenih. Ob tem je predstavnik zaposlenih Matej Repas opozoril, da se razprava preveč osredotoča na plače, premalo pa na realizacijo zdravstvenega programa. Vodstvo med težavami izpostavlja tudi pomanjkanje ustreznih kadrovskih in drugih normativov, ki bi omogočali jasnejše načrtovanje dela. Položaj dodatno otežujejo likvidnostne razmere. Bolnišnica je imela konec avgusta za skoraj 9,6 milijona evrov zapadlih obveznosti, zaradi zamud pri plačevanju pa so nekateri dobavitelji že začeli postopke izvršbe.
Za strokovnega direktorja niti ene prijave
Ob vseh izzivih bolnišnica še vedno nima strokovnega direktorja. Na zadnji razpis se ni prijavil nihče, čeprav so po Toplerjevih besedah ustrezne kandidate tudi aktivno iskali in opravili več pogovorov. Težava ni samo v odgovornosti, ki jo prinaša funkcija. Zdravniki lahko na svojih sedanjih delovnih mestih zaslužijo več, kot bi na mestu strokovnega direktorja. Vodstvena funkcija zato kljub pomembni vlogi pri delovanju bolnišnice za potencialne kandidate ni posebej privlačna. Svet zavoda je sklenil, da bodo razpis ponovili.
Bolj spodbudne so novice s področja investicij. Topler je zadovoljen z njihovim potekom, bolnišnica pa bo za gradbeno-obrtniška dela ob pridobljenih investicijah namenila približno 1,5 milijona evrov lastnih sredstev. V zaključni fazi je tudi urejanje nove enote za hitre preglede. Zaključujejo gradbena dela, na vrsti je oprema, z vodstvom zdravstvenih domov pa se dogovarjajo o začetku delovanja. Direktor upa, da bi lahko enota zaživela že v nekaj tednih. To bi pomenilo tudi nekaj razbremenitve za urgentni center, predvsem pa bi bilo po Toplerjevih besedah pomembno za bolnike, ki bi imeli enotno vstopno točko za urgentno obravnavo.
