
Že dobro desetletje je začetek junija v ravenskem grajskem parku in Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika rezerviran za festival Čiči, zmeraj prinesi si koco. Gre za edinstven festival, ki v osprednje postavlja knjige in na poseben način promovira bralno kulturo ter športni duh. Tradicionalno so festival otvorili z Modrovanjem pod lipo. Pod osrednjo lipo grajskega parka namreč vsako leto gostijo strokovnjake s področja ekologije, samogradnje, zdravega in ozaveščenega sobivanja z naravo. Letošnji gost je bil Nara Petrovič, pisatelj, popotnik, mislec, čudak, ki s svojim načinom življenja pretresa praktično vse samoumevnosti sodobne družbe. Petrovič naravno človeško bivanje prakticira že dve desetletji, živi radikalno preprosto - brez čevljev, stolov, miz, zobne ščetke, mila, stranišča - a se ob enem vključuje v družbo kot graditelj zdravih skupnosti in podpornik čistega okolja. Je avtor šestih knjig, dvakratni prejemnik nagrade za najboljši slovenski esej, najbolj pa je znan po svoji večno zeleni uspešnici Človek: navodila za uporabo.
O kolektivnih zablodah, vojnah in vprašanju spola
Rdeča nit druženja pod mogočno lipo so bile teme, ki se jim Petrovič posveča v svojih zadnjih dveh knjigah, romanu Ljubezen 22, plagiat in obogateni izdaji zdaj že kultnega priročnika, ki nosi naslov Novi človek: navodila za uporabo. Petrovič je svoje modrovanje pričel s pripovedovanjem zgodbe in navidez preprostim vprašanjem: "Ali obstaja neka absolutna pravičnost?" Kot pojasnjuje, kot popotnik prihaja v stik z različnimi kulturami in moralami. "Ljudje skozi svojo moralo poskušamo meriti druge ljudi in nanje hitro lepimo razne etikete. Drugim ljudem skušamo vsiliti svoj prav," je dejal. Petrovič se v knjigi Novi človek: navodila za uporabo, ki je posodobljena, prečiščena in nadgrajena različica kultne knjige iz leta 2007, poglablja v kolektivne zablode, v katerih ljudje živimo preprosto samo zato, ker jih sprejema celotna družba. "Knjiga se posveča izvenkulturnemu pogledu na človeka," pojasnjuje. Namesto ustaljenih, pogosto nezdravih vzorcev v knjigi ponuja anatomsko pravilne in naravne alternative. V svojem modrovanju se je dotaknil tudi vojn. "Vsaka vojna je zame konflikt dveh različnih pogledov na to, kaj je prav in kaj narobe. In reči, da ima samo ena stran prav, druga pa ne, pomeni, da ne vidimo celote," je dejal. Da mu popotništvo daje možnost in znanje, da se spušča v teme, ki so običajno ljudem težke in jih odbijajo, pravi. Pod krošnjo mogočne lipe v ravenskem grajskem parku se je dotaknil tudi vprašanja pozitivne psihopatije, vprašanju spola, plastičnosti možganov. Da je prvo izdajo knjige Človek: navodila za uporabo napisal s svojo šibko roko, še pojasnjuje. "Svinčnik sem prijel v drugo roko in trpel prve deset strani, nato pa je šlo vse lažje," opisuje Petrovič. Da gre pri tem za primer tega, kako nam družba ustvari okvir, v katerem je sprejemljivo živeti, pravi. "Veliko lažje je živeti, če imamo razširjeno perspektivo in če se ne držimo v raznih kalupih," poudarja Petrovič.

Razstava na deblih in Knjižne olimpijske igre
Debato je pospremila tradicionalna razstava fotografij Nike Hölcl na drevesnih deblih. Kot je pojasnila avtorica, je motiv bleda modra pika. Drugi festivalski dan je bil namenjen najmlajšim, večerni koncert Janeza Škofa in Marjana Stanića na grajskem vrtu je bil odlično obiskan, tradicionalno pa se festival v petek zaključi v športnem duhu. Današnji zadnji festivalski dan je namreč rezerviran za knjižne olimpijske igre. Gre za izvirno tekmovanje, ki od udeležencev ne zahteva metrov prebranih knjig, temveč le dobro voljo, osnovno informacijsko pismenost, veselje do reševanja ugank in nekaj ravnotežja. Vse udeležence med tekmovanjem budno spremlja in ocenjuje olimpijska komisija iz vrst Društva bibliotekarjev Koroške.


Brina Kerič





