Urška Polanc
Posebno slaba vremenska napoved minuli vikend 45 kolesark in kolesarjev ni odgnala, da se ne bi že enaindvajsetič podali na pot od Ožbalta do Kopra. "Prvi in drugi dan nam je ob startu nagajal dež, zato smo začeli z nekajurnim zamikom, a kljub temu nas je pralo," se je nasmejala njihova koordinatorka in vodja spremstva Anita Rihter in dodala, da se je sicer na poti zjasnilo, posijalo je sonce. Nihče ni odpovedal udeležbe zaradi slabega vremena. Šest spremljevalcev v petih vozilih je skrbelo za kolesarke in kolesarje."Ker so bili mokri, smo se morali bolj usklajevati, da so se vmes preoblačili. Kar nekaj je bilo tudi preluknjanih zračnic, a te so zakrpali kar sami." Vsako leto so sicer krenili na pot zadnji četrtek v juliju, letos pa so kolesarjenje prestavili na vikend in startali v soboto, ko na cesti skoraj ni tovornih vozil in je manj avtomobilov. "Bilo nam je okej, res je bilo dosti manj avtomobilov, tako da bomo to spremembo kar obržali," je povedala Anita Rihter.
Vsi kolesarji, med njimi je bilo deset kolesark, so prišli na cilj brez padcev ali drugih nevšečnosti in tako v dveh dneh prekolesarili 270 kilometrov. Lani je bilo sicer kolesarjev več, 64, a bilo je jubilejno 20. leto, kar je pritegnilo marsikoga, ugotavlja koordinatorka. Doda, da število udeležencev z leti raste, medse privabljajo nove kolesarje. 15 novincev so tokrat sprejeli in zanje pripravili kolesarski krst. "Smo mednarodni, z nami so kolesarili tudi Avstrijci, dve skupini tudi iz Kebelja, veliko jih je bilo s Kaple in sosednjih krajev, še najmanj pa iz Ožbalta, kjer so to začeli in kjer je vsako leto start," je povedala.
V ospredju sta prijateljsko druženje, kolesarjenje in ne tekmovalnost, izpostavi. Marsikdo bi namreč turo prekolesaril v enem dnevu, a raje kolesarijo počasi in v miru. Mnogo skupin se odpravi tudi v lastni režiji, dogovorijo se s svojimi spremljevalci in si vmes ogledajo kakšno znamenitost. Kljub temu imajo skupne postanke, vsi udeleženci pa so prvi dan prespali v dijaškem domu v Ljubljani, nato pa v hostlu v Kopru, kjer se jim je pridružila marsikatera družina. Na Muzejskem trgu v Kopru vsako leto sledijo podelitev, fotografiranje in druženje. Nekoč so se udeležili prireditve Rumena noč, odkar te ni več, pa že tradicionalno za zabavo poskrbijo sami. Domov se vsi odpravijo v lastni režiji.
