V okviru regijskega obiska se je vodstvo Zdravniške zbornice Slovenije v Slovenj Gradcu srečalo z zdravniki in zobozdravniki iz velenjske in koroške regije. Srečanje je bilo namenjeno odprtemu dialogu o izzivih na področju zdravstva, pri čemer so bili v ospredju predvsem kadrovski izzivi, specializacije in vprašanje zagotavljanja dostopnosti zdravstvenih storitev.
Predsednica zbornice Bojana Beović je poudarila pomembnost takšnih obiskov, saj da je prav, da se o težavah in potencialnih rešitvah pogovarjajo čim bolj odkrito. Po njenih besedah je trenutno stanje glede zdravnikov na Koroškem spodbudno: "Tako primarna raven kot bolnišnica imata zadosti zdravnikov." Opozorila pa je, da se razmere spreminjajo, zato sta pomembna vlaganje v delovne pogoje ter aktivno upravljanje zdravniškega kadra. Zlasti pereča ostaja težava pomanjkanja zanimanja za specializacijo iz družinske medicine. Po besedah Beovićeve bi bilo smiselno to področje približati že med pripravništvom. Omenila je tudi pomanjkanje srednjih medicinskih sester, logopedov in psihologov, ki da so ključni za preventivno delo in v lokalnem okolju še kako pomembni.
Direktorica Zdravstvenega doma Slovenj Gradec Marjeta Vaupot je med drugim izpostavila dejstvo, da si prizadevajo izboljšati področje pediatrije: "Specializacija je specifična, naši specializanti so štiri leta odsotni iz zdravstvenega doma, kar predstavlja velik izziv." Vrzel je nastala tudi na področju zobozdravstva, kjer so letos zaradi specializacij izgubili tri nosilce dejavnosti, vrzel pa jim je uspelo začasno zapolniti. Direktorica si želi večje prilagoditve sistema specializacij okoljem, kot je Koroška, ter ponovne vzpostavitve regijske štipendijske sheme. "Ta trenutek je več ni, a bi bila ključna za zadrževanje mladih v lokalnem okolju."
Da je trenutno kadrovsko stanje relativno zadovoljivo, pa ocenjuje direktor Splošne bolnišnice Slovenj Gradec Vladimir Topler: "V nekaterih bolnišnicah nimajo rentgenskega oddelka, mi smo ga celo povečali, je eden od največjih v Sloveniji, tudi na drugih področjih imamo veliko mladih zdravnikov specializantov, na določenih področjih nimamo tega naravnega prirastka, kot ga bi potrebovali. Drugi velik problem pa je, da se nekateri ne želijo vključevati v urgenco, ki je seveda težavna, težka in stresna, če se bi vsi vključevali, bi bila situacija boljša, ker bi se bremena prerazporedila."
Tudi strokovna direktorica bolnišnice Natalija Krajnc izpostavlja pomanjkanje internistov in zdravnikov urgentne medicine: "Zdravniki, ki bi morali delati na oddelkih, so prekomerno vključeni v urgentni center." Bolnišnica si prizadeva tudi za vzpostavitev pediatrične enote za hitre preglede, ki bi izboljšala dostopnost nujne pediatrične oskrbe. "Po regijskih usklajevanjih smo sklepčni, da to enoto potrebujemo. Pričakujemo javni poziv pediatrom, da se vključijo," je še dodala Kranjčeva.
