(INTERVJU) Diamantni maturant Nace Hranjec: Umetna inteligenca še ni dovolj močna za naloge, ki jih rešujem

S številnimi uspehi se lahko pohvali 18-letni Nace Hranjec, ki se že od šestega razreda udeležuje različnih (matematičnih) tekmovanj in je bil večkrat državni prvak v matematiki. Zadnji dve leti je Slovenijo predstavljal tudi na matematični olimpijadi, kjer je lani osvojil srebrno medaljo. Nedavno se je s pohvalo vrnil iz Avstralije, kamor je prejel novico, da je v njegovi beri zdaj še naziv diamantni maturant. "Imel je same petke, v celi gimnaziji je dobil le dve štirki," nam je povedal njegov oče Darko Hranjec in dodal, da je bil za sinovo prvo štirko kriv nesrečen slučaj, ko je spregledal eno celo stran z nalogami. 

"Prvi test v gimnaziji pri slovenščini sem dobil štiri. Začelo se je bolj slabo, končalo pa dobro. Na začetku je vedno težje, potem pa se prilagodiš," je povedal diamantni maturant, o čigar uspehu profesorji niso dvomili. "Bolj razočarani bi bili, če ne bi bil, kot pa so veseli, da je, so nam povedali na podelitvi," doda oče.

Prav poseben sprejem so mu prejšnji teden ob vrnitvi iz Avstralije pripravili v domačem Šentjanžu pri Dravogradu, ko so ga doma pričakali družina, sosedje in prijatelji. Gasilci so mu po cesti do hiše pripravili špalir. Kaj pa 18-letniku, ki igra trobento, še prinaša sprostitev, smo vprašali. "Tisto igrišče tam," je hitro odgovoril. Igra nogomet, košarko, odbojko, namizni tenis. "Namizni tenis smo z Azijci veliko igrali na olimpijadi. Šport je super, spodbuja malo tekmovalnosti in prinaša sprostitev. Prav pa pride tudi ta mentaliteta, da verjameš vase," razmišlja 18-letnik. 

Doma smo te ujeli med matematičnimi obveznostmi in odhodom na morje, začetkom dolgih počitnic po zaključeni maturi.

"Okoli dvajset dni sem bil v Avstraliji na matematični olimpijadi. Člani slovenske in švicarske ekipe smo bili najprej teden dni na pripravah, da smo se malo privadili na Avstralijo in na časovno razliko, nato pa smo šli na olimpijado, kjer smo tekmovali. Zadnje tri dni smo se družili tudi z drugimi državami. Lani sem bil na olimpijadi v Veliki Britaniji. Na olimpijadi sodeluje 110 držav, iz vsake je šest tekmovalcev. Bil sem edini Korošec, preostalih pet slovenskih tekmovalcev je bilo z Gimnazije Bežigrad. Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije je čez leto organiziralo okoli deset priprav v obliki štiriurnih predavanj. Pripravljal pa sem se tudi sam, reševal sem naloge ali bral teorijo. Rad bi se zahvalil mentorici Simoni Vreš, da mi je pri vsem pomagala in mi sploh povedala za to. Na marsikateri šoli namreč niti ne vedo, da se lahko udeležijo. Je pa v četrtem ali tretjem letniku že prepozno, pripravljati se moraš začeti že v prvem. Ko se pridružiš v prvem letniku, sploh ne razumeš, kaj se dogaja, nato pa z leti, ko večkrat poslušaš enako, že bolje veš."

Kako se matematika na olimpijadi razlikuje od gimnazijske oziroma splošne matematike?

"Pri matematiki v šoli na koncu iščeš številko ali odgovor, na olimpijadi pa dokazuješ stvari, ki veljajo v splošnem - na primer dokažeš, da nekaj velja za vse trikotnike, ne glede na to, kako izgledajo in kako veliki so. Dokazuješ lepe lastnosti v številih. Težavnost si je najlažje predstavljati, če razložim, kako poteka tekmovanje. Sta dva tekmovalna dneva, vsak dan dobiš tri naloge in štiri ure in pol, da jih rešiš. Pri reševanju ni dovoljen kalkulator, a ga pri dokazovanju tako ne potrebuješ. Razmišljati moraš bolj logično in po korakih, da prideš do nekega dokaza."

Kaj ti je še prinesla olimpijada, kakšni so tvoji vtisi po Avstraliji? 

"Videl sem Avstralijo in spoznal prijatelje iz številnih držav po svetu. Spoznal sem tudi ljudi, pri katerih bi se lahko v prihodnosti zaposlil. Nekateri se na olimpijado pripravljajo že od malega, v državah, kot je Kitajska, jih začnejo pripravljati že pri petih letih."

V Avstraliji si izvedel, da si postal diamantni maturant. Si pričakoval takšen uspeh?

"Lahko bi rekel, da sem pričakoval, saj sem imel občutek, da mi je šlo v redu. Še vedno pa sem bil vesel, ko sem videl, da sem  dosegel ta cilj, ki sem si ga zadal. Vesel sem bil, ko sem videl petke in osemke."

Je bilo obdobje mature zate in tvoje sošolce posebno naporno?

"Ja, ko smo pisali maturo, je bilo kar naporno. Živeli smo iz dneva v dan - najprej priprava na en predmet, takoj po njem pa že drugi. Ko smo končali prvo maturo, smo imeli komaj dan ali dva premora, nato se je že začela intenzivna priprava na naslednjo. Ves čas se hkrati pripravljati na vse enostavno ne gre, moraš se osredotočiti na en predmet, da se ti stvari preveč ne pomešajo. Jaz sem imel to srečo, da sem si za četrti in peti predmet izbral fiziko in kemijo. Meni sta kar intuitivni, dobro ju razumem, zato se mi ni bilo treba toliko učiti teorije. Pa tudi na gimnaziji so nas v vseh štirih letih res dobro pripravili."

Kakšna je tvoja popotnica ob slovesu od Gimnazije Ravne na Koroškem? 

"Predstavili so mi olimpijado. Poleg tega, da so me dobro podkovali naravoslovno, so mi predstavili tudi družboslovje. Pokazali so mi, kako pomembno je, da nisi samo naravoslovec, ampak moraš imeti zdravo mešanico obojega, da si bolj zaokrožen. Ne moreš biti zapičen samo v tisto naravoslovje pa reči, da družboslovje ni pomembno. Dali so mi predvsem širino."

Kaj sledi?

"Zdaj sledi študij matematike v Ljubljani, na Fakulteti za matematiko in fiziko."

Od kdaj veš, da boš študiral matematiko?

"Od prvega letnika, ko sem začel hoditi na priprave za olimpijado in spoznal, kaj je matematika na višjem nivoju. Kako so lepi ti dokazi, ko dokazuješ neke lastnosti. Pa potem, ko sem prvič zmagal na državnem tekmovanju za srednje šole, takrat sem vedel, da mi to gre in bi se s tem lahko ukvarjal v prihodnosti."

Dejal si, da si se v Avstraliji spoznaval s potencialnimi delodajalci. Kje se vidiš v prihodnosti, ko se bodo delovna mesta zaradi umetne inteligence še spremenila.

"Ja, mogoče bi počel kaj z umetno inteligenco ali pa bi delal na faksu, raziskoval nove stvari. Lahko pa tudi, da bom delal s  podjetji, ki so nas sponzorirala in delajo v financah ali se ukvarjajo z delnicami."

Ti je umetna inteligenca pri nalogah lahko pomagala?

"Komercialna umetna inteligenca še ni dovolj močna, da bi reševala naloge, ki jih rešujem sam. Nima še takšne sposobnosti logičnega razmišljanja. Mogoče jo bo imela čez nekaj let. Poleg tega, da se odvija olimpijada za študente, se zadnja leta istočasno odvija olimpijada za umetno inteligenco. Dajo ji enake naloge kot nam, da vidijo, kako bi pri teh nalogah šlo umetni inteligenci. Mislim, da bi letos prvič v zgodovini umetna inteligenca Open AI dobila zlato medaljo. Rešila je pet od šestih nalog, kar bi zadostovalo za zlato medaljo."

Kako vidiš ta razvoj, se ti zdi koristen?

"To je dobro za prihodnost, saj tudi umetna inteligenca pomaga k napredku za znanost in vsega. To je enako kot takrat, ko so naredili kalkulatorje. Ker ljudje niso mogli več računati, ni bilo slabo za prihodnost. To moramo uporabiti kot orodje, da pridemo do več napredka. Še vedno pa mora nekdo razvijati to umetno inteligenco, zato je naša sposobnost logičnega razmišljanja in deduktivnega sklepanja še toliko bolj pomembna."

Kako tvoja generacija vidi današnji svet, kako se pogovarjate, spremljate aktualne teme, vojne, je to v veliki meri odvisno od posameznika?

"Zelo je odvisno od posameznika. Mnogi pa se ne zanimajo za to, kar se dogaja, imajo egocentričen pogled in jim je vseeno. Je pa pomembno, da gledamo tudi na to. Na olimpijadi so bili tudi tekmovalci iz Izraela in iz Palestine. Trije iz Palestine se tekmovanja niso mogli udeležiti zaradi vojne, kar je bilo kar žalostno. Tudi letos ni smela priti Rusija, že dve leti ji je udeležba prepovedana zaradi vojne. Že od naslednjega leta pa bodo lahko prišle vse države, saj so se vodilni odločili, da ni pomembno, da je vojna, dijaki niso nič krivi. Politika nima mesta na matematičnih tekmovanjih. Irance, ki so dobili medalje, sem videl, da so se slikali z okvirjenimi fotografijami domačih fizikov v njihov spomin."

Si želiš v prihodnosti ostati v Sloveniji ali se vidiš kje v tujini?

"Želel bi si ostati v Sloveniji, a ne vem, koliko je tu kariernih priložnosti. Lahko, da bom moral zaradi tega drugam."

Kako sicer vidiš našo državo in njene pogoje, če primerjaš s tujino, denimo z Avstralijo? 

"V primerjavi z drugimi državami je zelo v redu, imamo marsikaj, česar tam ni, denimo pitno vodo iz pipe. Že zrak je v Sloveniji boljši. Po svetu je včasih težko najti eno igrišče, pri nas ga imamo v vsaki vasi."

Kakšne so tvoje želje in cilji za prihodnost?

"En cilj je, da končam faks. Postavljam si kratkoročne cilje, lažje je bolj spontano."