Sogovorniki v debati o perspektivah mladih v Raum AU Slovenj Gradec so se minuli konec tedna dotaknili vprašanj o stanovanjih, zaposlovanju, podjetništvu, prostorih za mlade, prostem času in vključevanju mladih v lokalno okolje. Predsednik Ekološkega društva Slovenj Gradec in direktor Zavoda Ekoprem Vladimir Jarh Nikolič poudarja, da je treba o problematiki mladih govoriti prav na neformalnih forumih, kjer se srečajo predstavniki občine, mladinskega sveta in drugi, ki lahko vplivajo na rešitve. "Pomembno je pokazati, da se da nekaj narediti, predvsem z dobro oblikovanimi programi, od kulturnih in športnih do drugih priložnosti za mlade. Veliko se sicer že dogaja, a očitno še premalo, saj mladi še vedno odhajajo. Zato moramo iskati rešitve, ki bodo ustvarile pogoje, da bodo želeli ostati, živeti in ustvarjati doma,'' je povedal.
Prostor, mentorstvo in priložnost za mlade
Ena od možnosti je po njegovem mnenju tudi boljša izraba obstoječih prostorov. Pomembne so tudi možnosti na področju zaposlovanja, kjer se lahko mladi vključujejo v programe, ki jih izvaja Regionalna razvojna agencija Koroška, med drugim v program PONI. Na področju stanovanj pa vidi priložnost v etažiranju starejših stanovanjskih objektov. Po njihovih izračunih bi lahko na ta način pridobili okoli 300 novih bivalnih enot za mlade, vendar bi bilo treba pred tem prilagoditi določene občinske predpise ter urediti tudi primernejše možnosti financiranja oziroma kreditiranja.
Pri zaposlovanju in podjetništvu lahko pomembno podporo ponudijo regionalne institucije. Mirjam Ocepek, strokovna sodelavka Regionalne razvojne agencije Koroška s področja podjetništva, izpostavlja programe, namenjene mladim, ter možnosti, ki jih ponujajo coworking in podporna okolja. ''Največja prednost je, da se tam mladi povezujejo in sodelujejo. Tisti, ki so že v coworkingu, so pripravljeni novim pomagati,'' pravi Na RRA Koroška mladim pomagajo razvijati podjetniške ideje tudi prek različnih programov, pridobivajo evropska in državna sredstva, v prihodnje pa razmišljajo tudi o podjetniškem hubu oziroma laboratoriju, kjer bi lahko mladi svoje ideje preizkusili, jih razvijali in dobili mentorstvo.
Manjka prostor za koncertno dejavnost
Vodja oddelka za negospodarske dejavnosti, proračun in splošne zadeve na Mestni občini Slovenj Gradec Darko Sagmeister meni, da je odhajanje mladih v večja mesta težko povsem preprečiti. Hkrati poudarja, da je Slovenj Gradec v zadnjih letih naredil precej na področjih, ki vplivajo na kakovost življenja. ''Mladi dajo nek elan in zagon mestu. Dejstvo pa je, da je težko preprečiti, da bi odhajali v večje kraje. Kljub temu smo v Slovenj Gradcu naredili precej stvari – ogromno na športni in rekreacijski infrastrukturi, imamo športni park, skate park, bazen in druge vsebine.''
Kot enega od manjkajočih koščkov izpostavlja primeren prostor za mladinske dejavnosti in predvsem koncertno dogajanje. Občina je po njegovih besedah iskala različne lokacije, za najem prostora za mlade pa je v proračunu za leto 2026 namenila tudi 30.000 evrov. Z občinskimi razpisi, štipendijsko shemo in prednostjo mladih pri neprofitnih stanovanjih pa že poskušajo naslavljati tudi stanovanjsko vprašanje. Pomembno pa bo vplivala tudi 3. razvojna os, ki bo Korošce obdržala v svojem kraju, ter pritegnila tudi kakšne turiste.
Potrebujejo prostor za druženje
Pomembno vlogo pri tem, da se mladi vključujejo v lokalno okolje, imajo mladinski centri. Aleksandra Gantar, svetovalka za mladinske dejavnosti v Javnem zavodu Dravit, pravi, da je njihova prva naloga poslušati mlade. ''Mladinski center lahko predvsem prispeva k temu, da mlade poslušamo, kaj si želijo. Prisluhnemo njihovim idejam in jim damo priložnost, da kakšno idejo tudi uresničijo,'' je povedala.
Mladi se tako vključujejo v projekte in delo mladinskega centra, s čimer dobivajo tudi občutek, da lahko sami prispevajo k lokalni skupnosti. Med njihovimi najpogostejšimi potrebami Gantar izpostavlja možnosti za preživljanje prostega časa, druženje, pozneje pa predvsem zaposlitev in lastno stanovanje.
Sporočilo pogovora je bilo jasno. Mladi potrebujejo stanovanja, zaposlitvene možnosti, podjetniško podporo, prostore za druženje in ustvarjanje ter možnosti, da sodelujejo pri odločanju o okolju, v katerem živijo. Ključno pa je, da se pogovor ne konča pri idejah, ampak se nadaljuje s konkretnimi koraki.
