Slovenjgraški svetniki so imeli na zadnji seji med točkami dnevnega reda tudi osnutek pokrajinske zakonodaje, ki predvideva, da Koroško združijo s Šaleško dolino in z Zgornjo Savinjsko dolino. Tako bi nastala Koroško-šaleška pokrajina. Sprejeli so sklep, da s predlogom ne soglašajo, po njihovem mora biti Koroška samostojna pokrajina s sedežem v Slovenj Gradcu. Med razlogi zanjo navajajo tudi negativne demografske trende.
Svetniki v glavnem enotni
Omenjeni koncept delitve predvideva deset pokrajin, mestni občini Ljubljana in Maribor pa bi imeli poseben status. Za sedež Koroško-šaleške pokrajine bi določili Slovenj Gradec, za sedež njenega pokrajinskega sveta Velenje in sedež sveta občin Ravne na Koroškem. Mestnim svetnikom sta ga predstavila predsednik državnega sveta Alojz Kovšca in Boštjan Brezovnik, vodja skupine, ki pripravlja projekt razdelitve Slovenije na pokrajine.
Tako slovenjgraški župan Tilen Klugler kot večina svetnikov so bili enotni v stališču, da je pokrajine treba ustanoviti, a mora biti Koroška samostojna. Spomnimo, da se tudi na Mestni občini Velenje ne strinjajo, da bi jih združili s koroško regijo. Da se Koroška opredeli in poimenuje kot samostojna pokrajina, so že večkrat zahtevali tudi župani koroških občin, združeni v svet regije.
Naklonjenost predvideni umestitvi koroške regije v Koroško-šaleško pokrajino je izrekel le svetnik Jani Potočnik, ki se je tudi edini vzdržal pri glasovanju, vsi drugi so sklep podprli. "Ne vem, ali je to najboljša rešitev. Korošci in prebivalci Šaleške in Zgornje Savinjske doline se povezujemo pri gradnji tretje razvojne osi, zdaj pa se ne bomo povezali. Mogoče bi bila boljša drugačna rešitev, saj večja pokrajina pomeni tudi večjo ekonomsko moč."
Kovšca je med drugim izpostavil, da bo ustanovitev pokrajin prinesla skladnejši regionalni razvoj. Zaradi njihove ustanovitve se število občin ne bo zmanjševalo, prav tako se ne bodo krnile njihove pristojnosti in ne financiranja. "Viri financiranja pokrajin so drugi, tja ne bodo romala občinska sredstva. Lokalno samoupravo nadgrajujemo, ne razkrajamo. Cilj je, da so pokrajine razvojno naravnane in da same odločajo, v katero smer se želijo razvijati," je poudaril. In še, da ni njihova želja, da bi ta osnutek zakonodaje veljal kot edino zveličaven, želijo poslušati želje in usmeritve lokalnega okolja.
Obrniti demografske trende
Nekatere svetnike je zanimalo tudi, ali se bo zaradi pokrajin povečalo število zaposlitev v državni administraciji in kaj bo z upravnimi enotami (UE). Brezovnik je pojasnil, da bodo prvenstveno iskali resurse znotraj državne uprave. V pokrajinske uprave bi se prezaposlili zaposleni v UE na območju pokrajine, tja bi postopno prešli tudi nekateri zaposleni iz državne uprave.
O koroški regiji je dejal, da velja za eno manj razvitih regij, visok je indeks razvojne ogroženosti in je med demografsko najbolj ogroženimi območji. Demografske analize kažejo, da naj bi se število prebivalcev na Koroškem v prihodnjih sedemnajstih letih, če se bo nadaljeval trend izseljevanja, zmanjšalo za 16 odstotkov. Problem bo tudi staranje prebivalstva, ob že omenjenem izseljevanju bo do leta 2038 povprečna starost prebivalcev nad 50 let. Podoben trend je tudi v Pomurju, na Notranjskem ... "Predlagam, da zagovarjate stališče, če želite spremeniti ta demografski trend, da mora Koroška dobiti svojo pokrajino s svojimi pristojnostmi in lastnimi financami za spodbujanje in razvoj gospodarstva," je dejal Brezovnik.
