(INTERVJU) Igor Zorčič: Nekaj morate vedeti. Tej funkciji sem se že odrekel pred enim letom

Gospod predsednik, kako se je Slovenija odzvala na rusko vojaško agresijo v Ukrajini?

"Prepričan sem, da se je postavila na pravo stran in da je pri tem zelo enotna. Ne glede na to, da obstajajo številna razhajanja o tem, kako naj bi vlada ravnala pri posameznih vprašanjih, kar se tiče vojne, je ne samo parlamentarna politika, ampak sta celotna politika in javnost zelo poenoteni, da je ruska vojaška invazija na Ukrajino nedopustna in da pomeni kršitev mednarodnega prava. Zadovoljen sem, da je deklaracija o razmerah v Ukrajini dobila več kot dvotretjinsko podporo poslancev. Gre za zelo pomemben dokument, ki ga predvideva poslovnik državnega zbora, sam državni zbor pa se ga v podobnih situacijah ni poslužil nikoli do zdaj. Državni zbor je sicer že sprejel nekaj deklaracij, ki govorijo o določenih vprašanjih zunanjepolitičnega pomena, na primer o zunanji politiki ali o Zahodnem Balkanu, nikoli pa se ni konkretno opredelil do kakršnekoli vojne, kot se je tokrat do vojne v Ukrajini."

Je ta deklaracija nastala tudi iz potrebe, da se poleg predsednika vlade in predsednika države prav tako sliši glas zakonodajne veje oblasti?

"Zagotovo sta predsednik republike in predsednik vlade nosilca zunanje politike, državni zbor pa je tisti, ki jo oblikuje skozi svoje akte. Prepričan sem, da je to prava pot za državni zbor, da izrazi svoje stališče do tega pomembnega zunanjepolitičnega vprašanja, glede katerega ni odvisen samo mir v Evropi, ampak tudi širše. Zato sem takoj pristopil tudi k oblikovanju te deklaracije, ki smo jo s sodelavci v kabinetu samoiniciativno pripravili prav zato, da ne bi koga razdvajala, češ da je že kot pobuda ali osnutek prišla z ene ali z druge strani."

Po podatkih Združenih narodov je iz Ukrajine zaradi vojne zbežalo že več milijonov ljudi. Bi bila lahko ta deklaracija bolj konkretna, ko gre za zaveze Slovenije glede sprejema ukrajinskih beguncev?

"Za namen te deklaracije v tem trenutku ne. Predvsem se moramo zavedati, da se okoliščine, ki se tičejo vojne oziroma dogajanja v Ukrajini, precej hitro spreminjajo, tudi odzivi mednarodnih institucij. Lahko bi se zgodilo, da bi se od osnutka do sprejetja deklaracije marsikaj spremenilo, zato je dobro, da je takšna, kot je. To pa seveda ne ovira državnega zbora, da se v tem oziroma v naslednjem sklicu morda konkretneje opredeli še do kakšnih drugih vprašanj, ki bodo povezana z rusko agresijo nad Ukrajino."

Ob spornih izjavah notranjega ministra Hojsa in tvitih vlade s primerjavami med ukrajinskimi in afganistanskimi begunci se niste oglasili.

"Te izjave in tvite ocenjujem kot problematične in nedopustne. Nobenega izmed beguncev, ki prihaja iz tega ali onega vojnega žarišča, ne moremo razvrščati po barvi kože. Kaj takega se ne bi smelo zgoditi, to je očitno ugotovila tudi vlada in umaknila tvit."

Premier Janša je Nato pozval k zaprtju zračnega prostora nad Ukrajino, kar bi verjetno vodilo v totalno vojno. Nekateri ga kritizirajo, da Slovenijo preveč izpostavlja. V Moskvi so kot odgovor na sankcije že objavili seznam "sovražnih" držav, dražita se bencin in dizel.

"Posledice te vojne, ki jih občutimo vsi državljani, kot je podražitev goriv, zagotovo niso odvisne od našega izpostavljanja in so težke že same po sebi, odvisne so predvsem od dogajanja na svetovnih trgih. Ceno vojne bomo pravzaprav plačali Evropejci, pa tudi drugi širše po svetu. Kar se tiče izjav glede zaprtja zračnega prostora nad Ukrajino, pa sem pristaš tega, da Slovenija pri tovrstnih izjavah zavzema bolj konservativno držo. Ne glede na to, da je enakopravna članica Evropske unije, Slovenija ni tista, ki bo glede na svojo velikost in s tem povezano mednarodno težo odločilno prispevala k rešitvi te krize ali k njeni zaostritvi. Verjamem, da je kakšna izjava tudi odveč, ne bi pa rekel, da je bila škodljiva in da se moramo bati tega, da se nas uvršča na kakršenkoli seznam držav. Če smo res na seznamu določenih držav, sem prepričan, da smo na seznamu držav, ki se ne zavzemajo za nič drugega kot samo za mir."

Obstaja nevarnost, da se ta vojna razširi po večjem delu Evrope in da Evropska unija v takšnem svetu, kot ga živimo, tudi razpade?

"Ta trenutek ne vidim nevarnosti za to, da se vojna razširi izven ukrajinskih meja, a moram reči, da še pred dvema tednoma nisem računal, da bo Rusija res napadla Ukrajino. Evropska unija pa je v tem trenutku postavljena pred izzive, ki zanjo predstavljajo dobro priložnost, da se poenoti in da se predvsem končno zave svoje odgovornosti v tem globaliziranem svetu, kjer se velikokrat naslanja na eno ali drugo velesilo, predvsem na ZDA, in se sama ne zna postaviti zase. To je odlična priložnost za Evropsko unijo in upam, da bo izkoriščena."

Kako pa komentirate premierjeve izjave, da bi morala Evropska unija odpreti svoja vrata ne samo za Ukrajino, ampak tudi za Moldavijo in Gruzijo, in ali bi morala biti Ukrajina vojaško nevtralna država?

"Sem zagovornik širitve Evropske unije, širiti se mora tudi na države vzhodnega partnerstva, ampak to mora biti seveda zelo dolgoročno. Slovenija mora najprej poskrbeti za širitev na države Zahodnega Balkana, ki zamuja. Pospešiti moramo sprejem novih kandidatk Makedonije in Albanije, si prizadevati za reforme v Srbiji in Črni gori. To je slovenski vitalni interes in to mora biti naša prioriteta, različnih pozivov in izrazov podpore k evropski perspektivi Ukrajine in drugih držav vzhodnega partnerstva pa ne smemo razumeti kot dajanje prednosti nasproti državam Zahodnega Balkana. O morebitnem članstvu v Natu pa se morajo odločiti Ukrajinci sami, pri tem morajo upoštevati vse razmere in okoliščine svojega primera."

Mislite, da predsednik vlade v zadnjih dveh tednih uporablja preveč vojaško retoriko in da je pozivov k premirju oziroma miru z njegove strani premalo?

"Tu se spuščamo na polje, kjer je politična javnost razdeljena, in to se ne nazadnje manifestira tudi v tem, da imamo ene in druge proteste. Ko predsednik vlade komentira določene zadeve, to seveda govori iz svoje funkcije. Ne bi se strinjal, da gre za preveč vojaško retoriko. Situacija je resna, pred tem si ne smemo zatiskati oči. Novice, ki vsak dan prihajajo iz Ukrajine, kažejo, da gre za vojno širšega obsega in da imamo na milijone razseljenih beguncev. Tega stanja enostavno ni mogoče drugače opisovati."

Shod v podporo Ukrajini, na katerem so nastopili predstavniki vlade in ga je v živo predvajala javna televizija, je naletel na veliko kritik. Se vojna v Ukrajini izkorišča za potrebe predvolilne kampanje?

"Sam sem bil povabljen na ta shod, pa nisem prišel, ker sem imel takrat predvidene službene obveznosti, sem si ga pa kasneje ogledal in sem videl, da je bil zelo strankarsko obarvan. Ampak tudi na shodu en dan prej je bilo očitno, da so se na njem pojavile stranke opozicije. Najbolj problematično se mi zdi to, da imamo dva shoda. Lahko bi imeli enega, na katerega bi bili povabljeni tako predstavniki vlade kot opozicije, in to bi bil morda tudi trenutek, ko bi pokazali, da lahko dihamo skupaj glede vprašanja, ki zadeva vse nas enako."

Na shodu prejšnji torek so govorili nevladniki, dan kasneje pa politiki. Zakaj nismo imeli enega samega shoda?

"To težko komentiram, ker mi ni znano, kdo in v kakšni funkciji je bil povabljen na tisti shod. Sta pa ta dva shoda na neki način nekakšno nadaljevanje tradicije dvojnih proslav in dvojnih protestov. Obe strani to z veseljem upravičujeta in vsaka najde dobre razloge, zakaj potrebujemo dva shoda ali pa dve proslavi."

Bomo zaradi problemov, ki jih bo prinesla ukrajinska kriza, potrebovali še kakšen "PKP"?

"Ta kriza bo v marsičem spremenila naše poglede. Vsi opozarjajo, da evropska varnostna arhitektura nikoli več ne bo takšna, kot je bila. Verjetno se bo v tem smislu spremenil ne samo pogled Slovencev na osnovne dobrine, kot je na primer gorivo, spremenil se bo tudi pogled na Slovensko vojsko. Tudi če se ta vojna konča jutri, bomo njene posledice čutili še dolgo. Če me vprašate, ali bo potreben še kakšen 'PKP', ta trenutek za kaj takšnega ni potrebe, lahko se pa ta potreba pokaže v naslednjega pol leta."

Kje se informirate o vojni v Ukrajini in drugih dogodkih?

"Spremljam BBC, CNN, Deutsche Welle, domače medije, moram pa reči, da sem precej razočaran, ker ne morem spremljati Russia Today, ker ni dosegljiv. Tudi če Putinov režim mogoče razširja neresnice, me zanima, kakšne so te neresnice, in si želim sam ustvariti mnenje o njih. Mislim, da je tu zahodni svet pogrnil na tistem, kar sam promovira, to je svoboda medijev."

RTV Slovenija je v teh dneh kot nekakšna tempirana bomba. Smo priče vladnemu zavzetju javne televizije? Novinarji so v ponedeljek opozorili na vedno večje politične pritiske.

"Mislim, da jim velja prisluhniti zaradi tega, ker so med njimi novinarji, ki jih sam štejem za kredibilne in v tem pogledu povsem objektivne. Res je, da nismo prvič priče temu, da si želi politika vplivati na delovanje javnega zavoda, ne nazadnje se to na neki tih način dogaja skozi vsako imenovanje članov programskega in nadzornega sveta RTV Slovenija. Upam, da se bo politika, ki bi se tudi med to kampanjo morala opredeliti, kako bo ravnala z javnim zavodom, vendarle na neki način poenotila in se recimo temu skupaj in z enako velikimi koraki umaknila od tistega, kar je v funkciji vseh državljanov in ne politike. Verjetno se še spomnite, kakšne kolobocije smo imeli v državnem zboru, ko je bil imenovan zadnji programski svet. Ne gre pa pozabiti, da je bil tudi v času levih vlad imenovan na zelo podoben način."

Ko je šlo za zadnje imenovanje članov nadzornega in programskega sveta RTVS, ste to točko umaknili z redne seje, ker je zakonodajno-pravna služba ocenila, da so sklepi o imenovanju nezakoniti. Zakaj ste potem manjkali na izredni seji, ko so poslanci odločali o tem? Ste se hoteli izogniti temu, da bi breme odločitve spet padlo na vas?

"Manjkal sem iz zdravstvenih razlogov, ampak temu se niti ne bi mogel izogniti. Tisto je bila izredna seja na zahtevo koalicijskih strank, in ko četrtina poslancev, ki ima pravico zahtevati izredno sejo, to zahteva, jo predsednik državnega zbora mora sklicati. To je zapisano v ustavi in takrat imaš popolnoma zvezane roke. Tudi če bi bil takrat na tisti seji, ne bi bilo prav nič drugače. Ti sklepi bi morali na glasovanje, dobili smo tudi mnenje zakonodajno-pravne službe in izjasnila se je, da je gradivo primerno za odločanje in da je parlamentarna večina tista, ki na koncu z glasovanjem izreče, ali bo opozorila zakonodajno-pravne službe upoštevala. Na koncu je večina odločila tako, kot je."

Na položaju predsednika državnega zbora ste dve leti. Kako ocenjujete delo državnega zbora v obdobju epidemije in tako imenovanega visečega parlamenta? Smo lahko prebivalci Slovenije ponosni na ta sklic?

"Prebivalci Slovenije moramo biti ponosni na vsak sklic, ker smo lahko veseli, da imamo svoj parlament in svojo državo. Ali smo zadovoljni s tem, kar je bilo sprejeto, ali ne, pa je drugo vprašanje. Če boste o tem vprašali tiste, ki so zakone predlagali, bodo zagotovo rekli, da so zelo zadovoljni. Če boste vprašali tiste, katerih stranke so nasprotovale tem zakonom, bodo rekli, da so zelo nezadovoljni s tem sklicem parlamenta. Sam se sicer ne bi spuščal v takšno presojo, temveč bi delo državnega zbora presojal glede na vse okoliščine, v katerih smo se znašli. Tu gre za veliko politično nestabilnost, razpad prejšnje vlade, ki je dobila mandat leta 2018, epidemijo covida-19, zdaj pa še za ukrajinsko krizo. Moram reči, da je državni zbor svojo funkcijo odigral ne samo primerljivo, ampak celo bolje kot marsikateri parlamenti po Evropi. Ko se pogovarjamo o koronakrizi in številnih omejitvah, protikoronskih paketih in zakonih, ki so se sprejemali na izrednih in ne na rednih sejah, so se nekateri parlamenti temu prilagodili tako, da so znižali kvorum, kar pomeni, da je lahko veliko manj poslancev odločalo za celotni parlament, čeprav se nekateri niso mogli udeležiti sej zaradi bolezni in karanten. To je bistveno manj demokratična prilagoditev kot tista, za katero smo se odločili v državnem zboru, to je sprememba poslovnika za možnost glasovanja na daljavo. Na to sem zelo ponosen, ker smo morali za to doseči dvotretjinsko večino, ne nazadnje pa smo za možnost glasovanja na daljavo vzpostavili svoj avdiovideo konferenčni sistem. Kar se tiče preostalih zadev, pa ne pozabimo, da je Slovenija lani predsedovala Svetu EU, pri čemer je državni zbor dobro prevzel in odigral svojo vlogo. Ne smemo pozabiti tudi drugih pridobitev, kot so vpis znakovnega jezika v ustavo, sprejetje etičnega kodeksa, uvedba šolske ure s predsednikom državnega zbora, približanje dela državnega zbora državljanom z nadgradnjo spletne strani, aktiviranjem facebook in twitter profila."

Vlada je v času epidemije ukrepe sprejemala z odloki, del zakona o nalezljivih boleznih pa je še vedno protiustaven. Kako je državni zbor doživljal vladanje z odloki?

"Vlada je te odloke sprejemala na podlagi zakona o nalezljivih boleznih, ki je bil sprejet že leta 1995. Ta zakon ni predvidel tako hude situacije, kakršni smo bili priče pri epidemiji covida-19, bil je predviden le za posamezne izbruhe bolezni, kot je na primer ptičja gripa, nikakor pa ne za globalno pandemijo. Ustavno sodišče je ugotovilo, da so bili posamezni ukrepi sprejeti v nasprotju z ustavo, zakon o nalezljivih boleznih je bil v tem delu razveljavljen. Tukaj bi moral priti na vrsto zakonodajni postopek. Vlada je dejansko predlagala zakon o nalezljivih boleznih, a na koncu ni bil sprejet. To pa zato, ker se ni dovolj potrudila, da bi upoštevala mnenja različnih poslanskih skupin. Sam sem predlagal, da sprejmemo podoben sistem, kot ga imajo v Švici. Tam je vlada prav tako sprejemala odloke, ampak preden so jih sprejeli, so v parlamentu napovedali, kaj se bo zgodilo. Pri nas se je dogajalo nekaj nasprotnega. Poslanke in poslanci, ki so jih številni ljudje klicali tudi s terena in jih spraševali, kaj bo sprejeto, o tem niso imeli pojma. Vse smo izvedeli z raznih tiskovnih konferenc na Brdu in to smo želeli lani v tistem dvomesečnem roku, ki ga je postavilo ustavno sodišče, presekati. Žal nam vlada oziroma koalicijske stranke niso prisluhnile, glasov za zakon ni bilo dovolj, zato je padel. Da se zadeva ne bi končala, imamo na srečo nevladnike iz Pravne mreže za varstvo demokracije, ki so pripravili dober osnutek zakona o nalezljivih boleznih. Mogoče ga je treba v kakšnih podrobnostih malo posplošiti, a to je vseeno dobro gradivo za obravnavo in sprejetje v državnem zboru. Moram pa reči, da sem bil razočaran, ker tudi opozicijske stranke niso izkazale kakega posebnega interesa in zakona niso podprle s podpisi. Na koncu se je izkazalo, da se nikomur ne mudi implementirati te ustavne odločbe, in očitno bo to prepuščeno nekemu naslednjemu mandatu."

Tako kot tudi spreminjanje volilnega sistema. Sprejeti so bili zgolj kozmetični popravki, na aprilske volitve pa gremo brez možnosti preferenčnega glasu.

"Časa je bilo dovolj, politične volje pa ne. Enostavno ni bilo dovolj glasov in moram reči, da je tudi to tema, za katero upam, da se bo odprla tudi v volilni kampanji in da se bodo stranke jasno izjasnile tudi o detajlih volilnega sistema, ki ga podpirajo, torej bodisi absolutni bodisi relativni preferenčni glas, ker so se na koncu prepirali ali pa iskali nesoglasja tudi pri podrobnostih. Sam podpiram relativni preferenčni glas, težko pa komentiram, zakaj nekateri poslanci, katerih glasovi so izostali, tega niso podprli. Se je pa treba zavedati gole realnosti, da za spremembo tega zakona potrebuješ dvotretjinsko večino."

​Sprememba volilnega zakona je omenjena v programu stranke LIDE. Zakaj ste tako hitro odnehali? V začetku januarja ste rezali torto in govorili, da ste pripravljeni na združitev liberalnega bloka pred volitvami ali po volitvah. Z odločitvijo, da LIDE ne gre na volitve, ste se v bistvu sami izločili iz političnega življenja.

"Stranka LIDE je bila ustanovljena z namenom političnega povezovanja na tako imenovani levi sredini in za oblikovanje nekega liberalnega bloka. S tem namenom smo opravili številne pogovore, sedel sem za mizo s predsedniki številnih strank, moram pa reči, da sem na koncu tudi na lastno ra-

zočaranje ugotovil, da kake želje po povezovanju ni. Prepričan sem, da bo za to po teh volitvah marsikomu izstavljen račun in da se bo ta nezmožnost povezovanja, katere vzroke je treba iskati v nekih osebnostih vodstev strank, na koncu poznala tudi pri oblikovanju in stabilnosti naslednjih koalicij."

Ampak povezovanje na levi sredini že obstaja, torej koalicija KUL.

"Ne, ni ga. Imamo neki sporazum, ki ga težko kvalificiramo kot neko povolilno sodelovanje koalicije KUL, ker te stranke gredo samostojno na volitve in bodo tudi tekmovale za svoje volivce. Morda je bil to v svoji osnovi celo kartelni sporazum, da ne bi prišel kdo zraven, ampak zdaj je nekdo prišel. Mi smo na drugi strani pravzaprav že imeli dobro postavljeno listo evidentiranih kandidatov in načelni dogovor, da gremo na volitve štiri stranke: LIDE, LDS, Desus in Neodvisna stranka Pomurja. Prepričan sem, da bi lahko dobili štiri ali pet poslancev in da bi v zadnjih tednih kampanje nadoknadili tisto razliko, ki nam je mogoče manjkala po javnomnenjskih anketah. Ampak na koncu se je izkazalo, da tudi v Desusu ni kake hude želje po povezovanju, vprašanje je tudi, na kakšen način bi ta skupna lista na koncu sploh funkcionirala. Sicer pa enak izziv, torej kako se bodo dejansko povezovale po volitvah, na koncu velja tudi za vse druge stranke. Zdi se mi, da nekateri danes že praznujejo, ko gledajo rezultate raznih javnomnenjskih anket, ampak prepričan sem, da so do 24. aprila dovoljene sanje, potem pa pride nov dan."

Zdi se, da je vsaj določen del LIDE pričakoval povezovanje z Gibanjem Svoboda. Kje vidite vzroke, da z Robertom Golobom na koncu niste sklenili skupnega dogovora?

"Moram reči, da sem tudi sam pričakoval neko širše povezovanje, ne samo z Robertom Golobom, tudi s SAB ali katero drugo stranko pa z LDS. Zakaj so se v Gibanju Svoboda odločili, da se ne bodo z nikomer povezali, težko komentiram, ampak njihova odločitev, da se ne povezujejo z nikomer in da gredo sami na volitve, je bila jasna."

Ali je razlog tudi v tem, da se vas označuje za politika, ki je v tem mandatu zamenjal strani? Nekateri v opoziciji vam očitajo, da ste pomagali tako pri nastanku kot pri ohranitvi Janševe vlade ob konstruktivni nezaupnici.

"Te kritike nimajo nikakršne osnove. Ko se govori o tem, da sem kot poslanec SMC podprl koalicijo oziroma vlado Janeza Janše, sem v zvezi s tem že vse pojasnil. To je bila edina razumna odločitev glede na to, kako je prejšnji predsednik vlade Marjan Šarec pred prihajajočo koronakrizo nepričakovano odstopil. Sem pa tudi Janševo vlado podprl pod določenimi pogoji, ki pa na koncu niso bili upoštevani. Nekateri mi lahko kot nekaj slabega očitajo, da sem podprl to vlado in da na koncu nisem več podpiral Zdravka Počivalška, lahko pa razumejo, da sem se samo držal tistega, k čemur sem se zavezal, ko sem šel v to koalicijo, to je, da nikoli ne zapostavim teh svojih liberalnih vrednot in liberalnih političnih pogledov. Dejstvo je, da je tudi stranka SMC potem spremenila ime in se politično obrnila na desno."

Pravijo, da ste imeli ob poskusu konstruktivne nezaupnice pomembno vlogo znotraj SMC, da ni obrnila hrbta sedanji vladi.

"Konstruktivna nezaupnica je povsem irelevantna in se bolj kot ne uporablja kot figov list za tisto, česar opozicija ni naredila, pa bi morala narediti. Zakaj? Zaradi tega, ker je bilo tudi samo oblikovanje koalicije KUL sproženo s strani intelektualcev oziroma od zunaj, ker se najprej niso mogli poenotiti niti, kako bodo skupaj delovali, ne nazadnje še pod vtisom vsega tistega, kar se je zgodilo leta 2020, ko je predsednik vlade Marjan Šarec sredi lepega dne preprosto odstopil. V tem smislu se je sprožila tudi ideja o konstruktivni nezaupnici. Najprej je bil kandidat Jože P. Damijan, a je potem nekako odstopil od tega, nato pa se je pojavil Karl Erjavec. Ampak veste, za konstruktivno nezaupnico moraš iti v akcijo in iskati politično podporo, ne pa dati nekega kandidata in naj se znajde sam. Nihče ni iskal podpore, nobena od strank KUL ter nihče od njihovih predsednikov ali vodij poslanskih skupin. Edini, ki je prišel do mene in me vprašal, ali bi ga podprl, je bil Karl Erjavec, ki je bil sam prepuščen svoji usodi. Jasno sem mu povedal, da lahko dobi moj glas pa še kakšnega v poslanski skupini SMC, če bo dobil glasove Desusa, ker sem takrat imel informacije, da ga tudi v poslanski skupini Desus ne bodo podprli. Na koncu ga tudi niso, potem pa smo se poslanci takratne SMC, tudi tisti, ki smo potem izstopili iz stranke, govorim o Branislavu Rajiću in Janji Sluga, odločili, da ga ne podpremo samo zato, da se vidi, da niti v lastnih vrstah ni imel podpore. Če bi ga Igor Zorčič takrat podprl, ne bi bilo danes absolutno nič drugače. Namesto 40 bi imel 41 glasov, potreboval pa bi jih 46. Ta konstruktivna nezaupnica pa je problematična tudi zato, ker po njej nikoli več ni bilo nobenega poskusa nove konstruktivne nezaupnice. Vsi so raje čakali še eno leto, da bo ta mandat minil, s tem pa je bila zamujena tudi kakšna priložnost."

Ampak čez mesec in pol ste nato z gospodom Rajićem in gospo Sluga izstopili iz SMC. Kaj se je v tem obdobju spremenilo?

"V poslanski skupini SMC je začelo vreti že ob samem vstopu v Janševo vlado. Seveda smo imeli obljubo predsednika Zdravka Počivalška, da bo vse super in da bomo protiutež tistemu, kar v koaliciji predstavljata SDS in NSi. Ampak potem se je začela epidemija covida-19, sledilo je zaprtje države. Konec avgusta smo v stranki že imeli prvi krizni sestanek, tudi sam sem ga imel s predsednikom, očital sem mu, da ne sklicuje nobenih sej izvršnega odbora in sveta stranke. Počivalškov izgovor je bil, da ni časa, da so ukrepi zaradi koronavirusa ... Konec leta 2020 sem pisal ministrom SMC, da se v vladi nič ne oglašajo. Že prej, septembra, je bila v koaliciji želja po spremembi medijske zakonodaje. V SMC smo jo preprečili in predsednik stranke je že bentil. K financiranju nevladnikov smo vložili amandma, da je bila rešitev na koncu boljša. Pa amandma za STA. Z državnega tožilstva so takrat začele prihajati informacije, da imajo težave pri imenovanju tožilcev, in sem opozarjal na to. Tega je bilo cel kup, začelo je vreti. Seveda pa, ko si v stranki, ni tvoj prvi korak, da izstopiš. Zadevo skušaš sanirati na ta način, da se postaviš nazaj na tisti tir, za katerega smo se odločili, da bomo po njem vozili. Ampak več kot očitno je bilo, da se je poslanska skupina že začela razkrajati in polarizirati. Potem pa je prišel končni trenutek, ko nas je nekaj reklo konec, gremo ven."

Torej sta bila vstop SMC v koalicijo in možnost, da Janez Janša sestavi vlado, napaka? Bi morali, ko je odstopil Marjan Šarec in je s tem padla njegova vlada, na predčasne volitve?

"Če bi stranka odigrala svojo vlogo, kot je bilo predvideno, potem to ne bi bila napaka. Očitno sem bil naiven, ko sem mislil, da bo Zdravko Počivalšek odigral tisto, kar bi bil moral odigrati kot predsednik levosredinske liberalne stranke. Da je bila napaka, se je izkazalo danes, ko je stranka spremenila ime in obrnila kurz na desno."

In krog je sklenjen? V parlament ste leta 2014 prišli z izvorno, Cerarjevo SMC, na koncu drugega poslanskega mandata pa ustanovili svojo liberalno stranko.

"Mislim, da slovenski politični prostor še vedno potrebuje liberalno stranko. Še vedno je nima. Ima dve stranki, o katerih težko rečem, ali sta liberalni ali ne, zato ker njuna politična stališča in prioritete včasih niso jasni. Pa da ne rečem, da se imenujeta po svojih predsednikih. In imamo nastajajočo stranko Roberta Goloba, za katero bomo šele izvedeli, kakšen je sploh njen program."

Ampak vi ste šele komaj dobro ustanovili LIDE, potem pa tako rekoč pri vratih novih parlamentarnih volitev, ko se vam predvolilna zavezništva niso izšla in ste ostali sami, sporočili, da LIDE ne gre na volitve. Da ste naivni, se sliši na vaš račun. Da ste morda napačno ocenili politični trenutek, da ste se s položaja predsednika državnega zbora precenili.

"To so nizkotni in škodoželjni komentarji ljudi, ki me verjetno niti ne poznajo osebno. Izhajajo iz ocene, da bi si želel biti ne vem kdo v ne vem kakšni funkciji. Ampak to je povsem zgrešeno. Nataša Pirc Musar, ki jo poznam in cenim, je komentirala, da se mora politik znati tudi umakniti. Mislim, da morate gledati na to mojo odločitev predvsem s tega vidika. Zakaj bi pa rinil z glavo skozi zid za ali dva ali za štiri in pol odstotke? Če ne vem, ali lahko obljubim volivcem, da jim bom s poslansko skupino, v kateri bom izvoljen, dostavil tisto, kar jim bom zagotavljal v volilni kampanji. Zdaj govorim konkretno o Desusu. Še nekaj morate vedeti. Jaz sem se funkciji predsednika državnega zbora že odrekel pred enim letom. Tisti trenutek, ko smo izstopili iz koalicije, sem vedel, da bo to funkcijo želela zasesti koalicija. S tem sem se sprijaznil. Na jutro druge razrešitve sem imel v tej pisarni novinarja ene izmed časopisnih hiš, ki sem mu rekel, da bom odstopil. Mislil sem skrajno resno."

Ampak niste odstopili. Niti odstopa niste ponudili, potem ko ste odšli iz poslanske skupine SMC in iz vladne koalicije.

"To bi se v nekih normalnih razmerah verjetno celo moralo zgoditi. Ampak smo se potem v opoziciji dogovorili, da vztrajamo do konca, da koalicija ne uzurpira še tega mesta, in to je uspelo. Tisti, ki me poznajo, vedo, da nisem nikoli izdal svojih načel, da sem vedno ravnal kot liberalec in se zavzel za stvari, ki pritičejo liberalni doktrini - za človekove pravice na eni in svobodno gospodarsko pobudo na drugi strani. Svojo funkcijo opravljam profesionalno v skladu s poslovnikom. Za poslanca sem bil izvoljen prvič, drugič sem imel boljši rezultat kot predsednik stranke in dvakratnik rezultata, ki ga je uspelo dobiti stranki. Dejstvo je, da sem bil izvoljen na listi stranke, ki jo podpira tako imenovano volatilno volilno telo in katere politična negotovost je relativno visoka. Že lani poleti sem se odločil, da ne bom kalkuliral. Ne bom eden tistih, ki iščejo strehico nad glavo, ne bom sedel na kolena temu ali onemu predsedniku, tej ali oni predsednici. Pa so me vabili v SD. Ne, hvala lepa, tudi temu sem se odpovedal. Da smo šli v ustanovitev nove stranke, je bila odločitev širšega kroga ljudi, in ta zgodba se je začela, preden je prišel na sceno Robert Golob, za čigar stranko se ocenjuje, da bo verjetno tudi liberalna. Če tega ne bi bilo, bi bila usoda LIDE verjetno drugačna. V ustanovitev stranke sem šel tudi s to rezervacijo, da sem bil pripravljen v vsakem trenutku vodenje prepustiti nekomu drugemu, in tako smo jo tudi zasnovali. Ne pa zato, ker bi Zorčič bolestno zahteval neko funkcijo."

Res ste takrat pustili prostor še za druge člane predsedstva. Za koga?

"Odkrito lahko povem, da smo se ob ustanavljanju stranke precej usklajevali tudi z Robertom Golobom. Ta ideja je bila celo njegova."

Tričlansko predsedstvo?

"Zgledovali smo se po nemški zeleni stranki z več predsedniki. Ampak očitno je bila potem za Goloba lažja odločitev prevzeti lupino druge stranke (Z.DEJ Jureta Lebna, op. a.) in oditi po drugi poti. Težko to komentiram. Saj bo čas pokazal."

S tem ko LIDE ne gre na parlamentarne volitve, se tudi vi torej ne boste potegovali za še en poslanski mandat.

"Tako je."

Kaj načrtujete? Je s tem vaša politična kariera zaključena ali samo prekinjena?

"Zagotovo najmanj prekinjena. Posvetil se bom družini, osem let že prihajam vsak dan iz Brežic v Ljubljano. Ne želim pa zdaj napovedovati dokončnega umika iz politike, to bi bilo preuranjeno."

Vas zanimajo predsedniške volitve?

"Zanima me predvsem oblikovanje liberalne sredine in tu bom aktiven še naprej."

S svojo politično držo v parlamentu marsikoga spominjate na Boruta Pahorja. Pravijo, da ste enkrat na eni, drugič pa na drugi strani. Marjan Šarec je dejal, da če bi to prej vedel, bi na vašem položaju raje videl Jožefa Horvata iz NSi, ker bi s tem vedel, pri čem je.

"Lahko mu odgovorim, da če bi jaz vedel, da bo odstopil, ga ne bi nikoli podprl za predsednika vlade. Raje bi koga iz SD. Zdaj pač imamo, kar imamo. Polarizirano situacijo. Opozicija in koalicija sta zelo vsaksebi in ne popuščata. Koalicija me je razočarala s pomanjkanjem demokratičnega ravnanja v državnem zboru, ko na primer ni dopustila večjega članstva opozicije v delovnih telesih. Po drugi strani pa je opozicija včasih terjala stvari, ki so zame kot neodvisnega predsednika državnega zbora preprosto nedopustne. Govorim o različnih obstrukcijah. Seveda, obstrukcija je instrument opozicije in tudi sam se uvrščam med opozicijo, ampak ponovno bi tako ravnal, če bi se še enkrat zgodila tista seja, ki je nisem zapustil, čeprav je opozicija to pričakovala in me potem močno kritizirala. Predsednik državnega zbora ne more kar oditi in zapreti vrat."

No, vodenje seje bi lahko prepustili kateremu od podpredsednikov.

"Da bo obstrukcija, sem izvedel 15 minut prej. To je ena stvar. Druga pa je, da obstrukcija ne prinese ničesar. Ugotovili bi le, da seja ni več sklepčna in da se bodo zadeve obravnavale kasneje. Ne rešiš se jih s tem, da obstruiraš. Z nekaterimi obstrukcijami je bila narejena celo določena škoda, ko bi na primer lahko bil izglasovan konec postopka za zakon o igrah na srečo. Tako pa ga imamo danes še vedno na mizi in ne vem, ali ni koaliciji vmes že uspelo pridobiti podpore zanj."

V opoziciji so rekli, da so dvakrat obstruirali tajno glasovanje, ko vas je koalicija poskušala zamenjati. Kje vidite razloge za to, da vam je uspelo dvakrat preživeti?

"Prvič, opozicija ni to nikoli naredila zame. To smo naredili vsi skupaj za obrambo državnega zbora oziroma funkcije predsednika državnega zbora, ki jo je hotela ponovno imeti koalicija. Lahko povem samo to, da sem za takšen rezultat vložil veliko napora. Niti najmanj ni šlo za obrambo Igorja Zorčiča, ampak za to, da se koaliciji ob kadrovskem cunamiju ne dovoli še zasedba tega položaja. Bilo je veliko dogajanja. Enkrat nisem bil po volji enih, drugič drugih. Opozicija mi je zamerila, da nisem obstruiral seje, koalicija mi je očitala vrsto stvari: umik točke o programskem svetu RTVS pa da nisem sklical seje, na kateri so hoteli obravnavati neustavnost stranke Levica, da nisem uvedel prepovedi rdeče zvezde v državnem zboru ... Ampak ravnal sem vedno odgovorno, po svoji vesti in odločno. Ko so okoli palače predsednika republike hodile varde, sem takoj sklical sestanek in predlagal interpretacijo hišnega reda v državnem zboru, da se to ne dovoli. In se je Andrej Šiško potem slačil pred državnim zborom, ker mu nismo dovolili vstopiti. Rok Snežič je prišel s tisto majico, nekdo drug z Rupnikom ... veliko je bilo izzivanja. Ustrezno polarizaciji, ki sem jo omenil. Začetek Šarčevih kritik pa sovpada z dogajanjem po našem izstopu iz poslanske skupine SMC, ko so nekatere politične stranke v parlamentu pričakovale, da se jim bomo pridružili, pa se nismo, Sluga in Lep sta se nazadnje pridružila celo novi Golobovi stranki. Očitno so pri njem nastale nepotrebne zamere. Takšnih zamer med politiki na političnem desnem polu ne vidimo. Tudi jaz bi lahko marsikatero pikro povedal na račun enega, drugega ali tretjega politika ali stranke, ampak takšnim obračunom bi se na koncu smejali na drugi strani."

Gospe Slugi in gospodu Lepu niste zamerili, da sta odšla raje v Golobovo stranko, kot da bi pomagala vam z LIDE?

"V začetni fazi je Janja Sluga celo sodelovala. Tako sta se pač odločila. Vsak je svoje sreče kovač. Če bi jaz delal takšne kalkulacije, bi se verjetno že lani poleti pridružil kateri od strank."

Ja, SD, ste rekli. Nabralo se je preživetvenih prebegov med tem mandatom.

"Ne bi jih preveč grobo označeval. Za preživetveni prebeg gre, če prestopiš v stranko, ki zasleduje neko drugo politiko. Če greš v stranko, ki je enakih političnih nazorov, se mi ne zdi nič problematično. In še posebej se mi ne zdi problematično, če prihajaš iz stranke, ki bodisi razpade in je ni več bodisi svojo politično smer drastično spremeni, kot se je to zgodilo v primeru SMC. Težava pa je, da na levi sredini stranke hitro propadejo, in ko danes opazujem nastajanje nove, se mi zdi, da se iz dosedanjih primerov ni veliko naučila."

Od nastanka Janševe vlade se pred državnim zborom konstantno protestira. Na Trgu republike protestirajo petkovi protestniki, nasprotniki ukrepov za zajezitev epidemije so v poslopje parlamenta metali granitne kocke ...

"Imeli smo tudi gospoda z motorko, nedavno gospo s plastično pištolo. To je bil res mandat preizkušenj. Zahteve ene in druge strani, koalicije in opozicije, dogajanje pred hišo ... Ko se srečujemo z nekdanjimi predsedniki državnega zbora, mi priznavajo, da tako kot v tem mandatu res ni bilo še nikoli."