Tamara Zidanšek: Za začetek je cilj top 50 in se tam obdržati, potem pa naprej gristi čim višje

Konjičanka Tamara Zidanšek se je v zadnjem letu strmo vzpenjala po lestivici WTA, lani maja je bila na 124. mestu, junija se je po Roland Garrosu prvič prebila v top 100, letošnji uspehi pa so ji prinesli najvišjo uvrstitev med vsemi Slovenkami, 59. mesto. Najboljša prva polovica sezone doslej je za njo, aprila se je prebila v četrtfinale v Bogoti, na Roland Garrosu, kamor je prišla z odlično popotnico, finalom Nürnberga, se ji sicer ni izšlo za drugi krog, a je potem drugič zapored slavila turnirsko zmago v Bolu na Braču.

Na Braču kot domačinka

"Vsako leto potrebujem nekaj časa, da se privadim na podlago. Iz Charlestona sem šla v Bogoto, kjer je nekoliko drugače igrati zaradi velike nadmorske višine, potem pa sem šla v Evropo, najprej v Carigrad, in nato se je vse skupaj stopnjevalo. Prihajala sem v formo, dobivala občutke in zagotovo je bil vrhunec Nürnberg. Tudi v Roland Garrosu je bila igra zelo solidna, čeprav sem izgubila v prvem krogu proti Elise Mertens. Z dobrimi občutki sem šla iz Pariza v Bol, ki sem se ga veselila."

Snežno desko zamenjala za lopar

Pesek je njena podlaga, na njem se počuti najbolj suvereno. "Za zdaj. Odraščala sem na pesku, toda vedno več treniramo na trdi podlagi, zdaj pride na vrsto trava ... Treniram na vseh podlagah." Zelo zgodaj, pred petimi leti, se je danes 21-letnica odločila za profesionalno pot. Visoko je prišla Tamara Zidanšek na lestvici v mladinski konkurenci, pred štirimi leti je bila 16. igralka sveta. Ni se odločila za kakšno teniško akademijo v tujini, kljub talentu je ostala kar v domačem klubu na Ptuju. "Nimam nič proti akademijam, vendar če ne izstopaš zelo, si v množici otrok. Tukaj smo bili od leta 2015 manjša ekipa trenerja Marjan Čuk in Zoran Krajnc, jaz, Pia Čuk, Sven Lah se nam je priključil. To daje občutek domačnosti, vsi se zelo dobro poznamo. Že pred tem sem trenirala v ptujskem klubu. Zdaj, ko sem na Touru in me veliko dni ni doma, se vedno rada vrnem. Treniram s fanti, kar mi daje zagon za naprej," nam je ob igriščih v ptujskih termah razlagala sogovornica.

Travo ima vse raje

Zidanškova se ne more odločiti, kateri rezultat v sezoni ji največ pomeni, raje našteje mejnike. "Na začetku leta je to bila prva zmaga na odprtem prvenstvu Avstralije, pred enim mesecem bi rekla finale v Nürnbergu, zdaj pa pravim ubranitev naslova v Bolu. Letos je bilo več stvari, da sem lahko zelo zadovoljna." Posledica je bilo hitro napredovanje na jakostni lestvici. Kako visoko si želi? "Če bom lepo počasi lezla ... Samo, da preračunam, zadnjega skoka za 70 mest ne morem več ponoviti (smeh). Za začetek je cilj top 50 in se tam obdržati, potem pa naprej gristi čim višje."

Mirna in brez pritiska rezultata do konca leta

Zidanškova je borbena igralka, nepopustljiva, v finalu Bola je bila dvakrat v zelo težkem položaju, a ji je uspel preobrat. "Zdi se mi, da sem vedno znala obrniti slab rezultat, znala sem biti trmasta." Se zna tudi razjeziti ob napaki ali sporni žogici? "Ne bom rekla, da ne, ker se lahko v naslednjih mesecih razjezim parkrat, ampak nikoli ni bilo take situacije, vedno sem znala reagirati dosti hladnokrvno."