
Veliko pozornosti je požela novica, da ste se znova uvrstili na kultni triatlon Ironman na Havajih. Gre za 3,8 kilometra plavanja, 180 kolesarstva in 42,2 teka, kjer ste zmagali v svoji kategoriji od 65 do 69 let. Kako težko je bilo zmagati v Barceloni?
"Letos je bilo kar težko, bil sem pod pritiskom dejstva, da sem zadnje leto v tej starostni kategoriji, zadaj so mlajši in vsako leto se zelo pozna pri teh letih. Mlajši so dosti močnejši. Da mi je uspelo, sem pravzaprav presenečen."
Dosegli ste tudi odličen čas, kot ste dejali, najboljši v zgodovini triatlona Ironman v tej kategoriji vseh časov, in sicer deset ur, petnajst minut in osem sekund. Kaj vam to pove?
"Ni mi še čisto jasno, kako sem lahko bil dober in tri četrt ure hitrejši kot dve leti nazaj na istem triatlonu, pa še lažji je bil takrat, z dvema klancema manj. Želel in pričakoval sem približno tak čas kot pred dvema letoma, ko sem tudi zmagal, okoli enajst ur, pa še ni bila tako močna konkurenca. Videl sem sicer, da sem boljše pripravljen, imel sem več časa za pripravo, ampak da sem tako dobro pripravljen, si pa nisem mislil."
Ko ste analizirali, kje ste najbolj pridobivali?
"Največ na koncu pri teku, ki je bil zelo zadovoljiv. Šel sem previdno, po treningu in analizi treningov sem vedel, da ne smem čez določen pulz. Začel sem malenkost hitreje, a mi je ostajalo moči, zato sem šel vseh 42 kilometrov konstantno, samo stopnjeval sem in na koncu imel že kar spodoben tempo, dosti hitrejši kot na začetku."
Vaš osebni rekord pa je iz leta 1993 - devet ur in trinajst minut ...
"Ampak tisti rezultat je glede na mojo takratno starost, 43 let, slabši od sedanjega."
Veliko je odvisno od pogojev. Kako vroče je bilo v Barceloni in kako na plavanje vpliva denimo slanost morja?
"Pogoji so bili idealni. Privoščil sem si dolge priprave, v Barceloni sem bil tri tedne. Prvi del sam, nato sta se pridružila žena in prijatelj s hčerko. Temeljito sem se pripravil, poznal sem vsak kamen, ovinek, novo kolesarsko progo, treniral po teh progah, kar je tudi psihično pomembno ..."

Da se sproščajo endorfini, ki nam pri trpljenju povzročajo veselje - tu je znanost malo brcnila v prazno, to je bolj larifaribrcnila v prazno, to je bolj larifari
Na štiripasovnici v Portlandu je v sredini kolesarska steza


Storž bom ogulil in kot ptica, haha, pojedel to zrnje zraven polnjene paprike in to je za obrok dovolj


Kako družina sodeluje z vašim načinom življenja?
"Brez podpore družine, posebno žene Mojce, si tega ne bi mogel privoščiti. Tudi sama se rekreira, skupaj greva na kolo, ona vozi počasneje, jaz pa vozim naprej in nazaj do nje. Če pa greva na Klopinjsko jezero, se kopa, jaz pa teram razdalje. Tudi obe hčerki sta bili plavalki, pa nisem jaz rekel, naj to počneta. Zgled vleče. Eva, ki dela v Ljubljani različne stvari, se ukvarja tudi z oblikovanjem - letos sem enkrat tekel stotaka do nje iz Kotelj -, še zmeraj rekreativno plava. Lidija, ki je v ZDA zdravnica, raje teče in kolesari, plavanja se je malo najedla, je pa čez lužo odšla na študij zaradi plavanja."
V čem je čar finala SP v ironmanu na Havajih?
"Havaji so posebno doživetje, ker so nenormalni pogoji in je prelepo. Vsak triatlonec si zelo želi premagati tiste valove, tiste tokove, tisti veter na kolesu in tisto vročino na soncu, za to moraš biti še trdnejši. To je tako, kot bi vsak skakalec rad poletel na velikanki v Planici."
Kako ste se uvrščali v finalih?
Tisto leto, ko sem se uvrstil iz Frankfurta s časom 9.13, sem na Havajih šel 9.31. V glavnem sem v svoji kategoriji nekje okoli desetega mesta, enkrat pa sem bil četrti."
Imate vzornika?
"Moji vzorniki so vsi, ki marljivo in brez pomagal pridno delajo in dosegajo dobre rezultate, in vsi ljudje s pravim pristopom in zdravim pogledom na rekreacijo, ki ni obsedenost, ampak način življenja, ki je lep in tudi naporen toliko, kolikor napora zmoreš."
Do kdaj boste tekmovali v triatlonu?
"Težko je reči, zdaj sta bila dva tekmovalca nad 90 let. Najvažnejše je, kolikor se počutiš, prisluhnil pa bom tudi znanosti. Če bo rekla, da česa ne smem, potem tega tudi ne bom in bom našel kaj drugega."
Tomaž Ranc





