Rozmari Petek
Eden prvih odmevnih primerov tožbe zaradi zlorabe evropskih sredstev, ki se je začel pred leti, je končno dobil zaključek. Sodnik Marko Brišnik je na podlagi dokazov presodil, da je direktorica družbe Griffin Tanja Čajavec namerno in zavestno zavajala odločevalce na ministrstvu, da so ji odobrili okoli 647 tisoč evrov vreden projekt socialne aktivacije, Suzi Kvas pa ji je pri tem pomagala tako, da ji je z javnim zavodom Socio, katerega je takrat vodila, priskrbela reference. Z goljufijo je tako družba Griffin na razpisu dobila prednost pred drugimi prijavitelji, je bil jasen Brišnik.
Obsodil je obe; Tanjo Čajavec na dve leti zaporne kazni, Kvasovi pa je dosodil leto dni in dva meseca pogojne obsodbe. Družba Griffin mora plačati 80 tisoč evrov kazni (Sociu bo pol nižja kazen odpisana, če prestopka ne ponovi v roku treh let), v proračun pa mora družba Griffin vrniti 633 tisoč evrov; znesek je manjši od začetnega, saj je Griffin že pred leti vrnil 14 tisoč evrov neupravičeno izplačanih potnih stroškov. Zaposleni so na sodišču izpričali, da so si morali redno pisati potne stroške za poti v Ljubljano, Slovenj Gradec in podobne kraje, kjer so potekali projekti socialne aktivacije, ko so prejeli izplačila, pa so denar morali vrniti nazaj družbi Griffin. S tem denarjem je družba Griffin sploh izvajala programe socialne aktivacije, kolikor jih je, preden jim je povsem zmanjkalo denarja, sploh uspela izvesti.
Zavajanja in ponarejanja Tanje Čajavec
"Izvirni grehi" Tanje Čajavec so bili sicer trije: ponaredila je kup življenjepisov svojih zaposlenih (celo tistih, ki tam niso bili zaposleni, a so le v preteklosti poslali prošnjo za zaposlitev) in jim dodala strokovne reference, ki jih zaposleni sploh niso imeli. Tako je serviserju koles, zaposlenemu pri njenem možu, dodala strokovne kompetence dela z invalidnimi osebami, enako je takšne kompetence pripisala tudi računovodkinji in drugim zaposlenim. Ko jo je ena od tesnih sodelavk na to opozorila, pa ji je odvrnila, da saj tega nihče ne bo bral. Drugič. Podjetje Griffin bi moralo biti neprofitno, zato ga je tik pred zdajci poskušala spremeniti, a ji ni uspelo, vendar tega ni povedala pristojnemu ministrstvu. Obenem se s prijavo na razpis obvezala, da bo za financiranje programa (evropska sredstva bi namreč prišla kasneje) najela posojilo. Najela ga sicer je, a porabila za nakup nepremičnine, ki je bila v lasti Suzi Kvas. In prav s Kvasovo je povezan tretji večji očitek – Čajavčeva se je v zameno za reference zavoda Socio obvezala, da bo od Kvasove odkupila nepremičnino.
"Obrambi dam prav, da je bil razpis socialne aktivacije obsežen in zahteven. Vendar je že v osnovi jasno, da mora prijavitelj delovati pošteno in zakonito. A te poštenosti s strani obeh ni bilo," je izrek sodbe dodatno obrazložil Brišnik. "Šlo je za lažno predstavljanje glede življenjepisov, kompetenc, neprofitnega delovanja in partnerstva s Suzi Kvas," je dodal. Neizpodbitno je, da je življenjepise ponaredila Čajavčeva, saj so jih našli v njenem računalniku, je pojasnil. "Zavezala se je, da bo za projekt uporabila lastna sredstva in vzela posojilo, pa je že v prijavi vedela, da bo kredit porabljen nenamensko za nakup stanovanja," je dodal in opisal, da je bila takšna namera zelo dobro razvidna iz poslanih SMS-sporočil med Kvasovo in Čajavčevo.
Izgovori Suzi Kvas sodnika niso prepričali
Tudi Kvasova ga o svoji nedolžnosti ni prepričala. Izgovor, da saj oni bi sodelovali v projektu, pa jih k temu niso pozvali, oziroma, da se projekt ni izpeljal do konca, sicer bi Socio res izvedel določene delavnice, Brišnika ni "kupil". "Dva programa sta se izvedla do konca, pa vseeno Socio ni izvedel tako imenovanega tretjega modula, temveč so ga izvedli kar sami v Griffinu. Partnerstvo s Sociem sta sklenili navidezno, vedoč, da Socio ne bo sodeloval, le reference jim je zagotovil," je opisal sodnik in obsodil dogovor, po katerem Čajavčeva v zameno za reference odkupi nepremičnino. Ker Kvasova še ni bila obsojena, ji je Brišnik vseeno dosodil le pogojno kazen.
Zaradi števila prirejenih življenjepisov, obsega prevare in "grobe vztrajnosti lažnivih prikazovanj", je Čajavčevi dosodil dve leti zaporne kazni. "Minimalizirala in prekrivala je dejstva, kljub temu, da so jo zaposleni opozarjali," je dodal sodnik. Trditev obrambe, da saj dva projekta pa sta vendar bila izpeljana (čeprav je bila kakovost zaradi prirejenih referenc precej vprašljiva), pa je zavrnil: "Delo je bilo opravljeno, ampak do tega sploh priti ne bi smelo." Še drugače – ker je projekt dobila družba Griffin, ga niso dobili drugi, ki so se tudi prijavili na razpis.
Sodba še ni pravnomočna – odvetniki tako Čajavčeve, Kvasove kot obeh družb, Griffina in Socia, so napovedali pritožbe.
