
Več kot leto dni po predobravnavnem naroku se je v tem tednu na celjskem sodišču nadaljevalo sojenje v primeru zlorabe evropskih sredstev s strani celjske družbe Griffin ob pomoči Javnega zavoda Socio. Evropska delegirana tožilka Tanja Frank Eler direktorici družbe Griffin Tanji Čajavec očita goljufijo v škodo Evropske unije, ko je leta 2017 in 2018 izvajala programe socialne aktivacije, nekdanja direktorica Javnega zavoda Socio Suzi Kvas pa naj bi ji bila pomagala pri kaznivih dejanjih s svojimi referencami oziroma referencami Socia. Skupna škoda znaša 647 tisoč evrov, od tega 80 odstotkov evropskih sredstev. Na zatožni klopi sta se znašli obe.
Uporabili celo življenjepise ljudi, ki niso bili zaposleni
Po dveh dneh zaslišanj prič je jasno, da je bila večina življenjepisov ljudi, ki so pri projektu sodelovali, dopolnjenih z referencami, ki jih ti niso imeli. Tako so denimo serviserju in prodajalcu koles Frančku Kramerju, ki je v bistvu delal za Čajavčevega partnerja Roberta Bezenška, sicer tudi prokurista podjetja Griffin, pripisali volontersko delo s socialno ogroženimi, brezdomci, invalidi in izobraževanja za delo z opisanimi ciljnimi skupinami. Delavnic naj bi se bil udeleževal celo prej, preden se je v Griffinu zaposlil. Tanja Tamše je pričala, da na Griffinu nikoli ni bila niti zaposlena – svoj življenjepis jim je poslala, ker je iskala delo in ga je pošiljala mnogim, a od njih odziva ni bilo. Šele leta kasneje je od kriminalistov izvedela, da je domnevno Čajavčeva tudi njen življenjepis uporabila in dopolnila v skladu z zahtevami razpisa. "Nikoli nisem opravljala volonterskega dela z ranljivimi skupinami, nikoli nisem bila na kakšnih tovrstnih delavnicah. Še več – v času, ko naj bi bila na delavnicah, sem bila v tujini," je pojasnila.
Kompetence, ki so potrebne za delo s socialno ranljivimi skupinami, na katere se je nanašal razpis, je direktorica pripisala tudi računovodkinji Šejli Hodžić. Slednja je šele od sodelavke, vodje kadrovske službe Tanje Lamut, izvedela, da je uradno napisana kot strokovna sodelavka v skupini, ki je delovala v Kranju (evropsko sofinanciran program socialne aktivacije so izvajali še v Ljubljani, Radljah ob Dravi in Slovenj Gradcu). Da je bil njen življenjepis "obogaten", je izvedela šele po dopisu ministrstva za delo. "Takrat sem videla, da so mojemu življenjepisu dodane kompetence, ki jih nimam," je dejala Hodžić.

Čajavčeva je s svojo obrambo priče poskušala prepričati, da so vendar imele kompetence. Kramer, ki je tudi učitelj smučanja, je nekoč smučanje učil slepega človeka (prijatelja sicer), ga je spomnila Čajavec, nekdanjo računovodkinjo pa je opomnila, kako lahko trdi, da nima izkušenj z invalidnimi osebami, če pa je skrbela za moža, ki si je pri športu poškodoval vretenca. Tanja Lamut je opisala, da je dopolnjene življenjepise poslala direktorica, s sodelavko pa sta jih natisnili in pripravili za oddajo na ministrstvo. "Kar reče direktor, to narediš. Enkrat smo jo vprašale, kaj bo, pa je rekla, 'pa kdo bo to gledal'. In če to reče direktor, mu verjameš," je dejala Lamut.
Vračanje fiktivnih kilometrin v gotovini
Priče – tiste, ki so bile dejansko zaposlene v Griffinu - so vse po vrsti izpovedale tudi, da so jim izplačevali potne stroške, kot da se dnevno vozijo v službo v Ljubljano, Kranj in drugam, čeprav so bile tam morda le enkrat tedensko. Neupravičeno razliko potnih stroškov so morali dvigniti v gotovini in jih položiti v blagajno pri Čajavčevi. Izjema je bil Franc Pojbič, ki je takšnemu načinu ostro nasprotoval, češ da se pranja denarja ne bo šel. Obenem so vsi, ki so bili vključeni v projekt, izpričali tudi, da se je ta denar porabil za nujna izplačila dnevnih nagrad udeležencem socialne aktivacije, saj je denar z ministrstva zamujal. Lamut je opisala, da so udeleženci tako ali tako prihajali le zavoljo dnevnih izplačil in niso imeli namena resno iskati službe, dejanskih aktivacij za delo je bilo zelo malo. Po mnenju Pojbiča tudi zato, ker vodje projektov (z izjemo direktorice) večinoma niti niso imeli dovolj znanja, je dodal. "Imel sem najboljše pogoje od vseh prijavljenih. Kompetence drugih so bile na meji ali pod njo; brez potrebne izobrazbe ali izkušenj za delo vodje projektov," je dejal. Skupino, ki jo je strokovno vodila Čajavčeva, je zaradi njene pogoste odsotnosti zaradi drugega dela v podjetju vodila pomočnica Nataša Vrtovec Pojbič, nekdanja varnostnica, ki je vodila evidenco prisotnosti in opravljala druga administrativna dela. "Precej sem tako bila tudi v skupini, ker ljudi je bilo treba animirati. Trudila sem se po svojih najboljših močeh," je dejala Vrtovec Pojbič.
Čajavec kot direktorica
Nekateri zaposleni v družbi Griffin so direktorico Tanjo Čajavec tožili zaradi šikaniranja na delovnem mestu. Po podatkih Franca Pojbiča je bila v tem primeru Čajavčeva obsojena. Sam je v imelu sodelavk (ker so se jo same preveč bale) podal kazensko ovadbo zaradi mobinga, a do sojenja ni prišlo. Je pa vsaj ena zaposlena zaradi psihičnih pritiskov pomoč iskala v psihiatrični ustanovi. Vsaj dve zaposleni sta na delovnem sodišču dokazali, da sta bili neupravičeno odpuščeni, je bilo še slišati v sodni dvorani.
Odkup stanovanja Kvasove kot zahvala za pomoč?
O vlogi soobtožene Suzi Kvas priče niso mogle veliko povedati. Več ali manj se je zanjo govorilo le, da ima zveze pri ministrstvu in da bo pomagala zlobirati projekt. Le Tanja Lamut je bila priča pogovoru med Kvasovo in Čajavčevo, ko sta se pogovarjali, da bo Čajavčeva v zahvalo, ker bo Kvasova zlobirala projekt, od nje odkupila del hiše v Ljubljani, ki jo je Griffin od nje že tako ali tako najemal za svoje zaposlene. Z namenom, da bi odkupila stanovanje Suzi Kvas v Ljubljani, je Griffin tudi materi obtožene Čajavec nakazoval sredstva, je opisala računovodkinja in dodala, da je enkrat gotovino po navodilu Čajavčeve tudi sama predala možu Kvasove, ki jo je prišel iskat namesto same soobtožene. Opozorila še je, da so v času, ko niso mogli izplačati regresa, Robertu Bezenšku na njegov s. p. nakazali sredstva, slednji pa je odgovoril, da je šlo za delno vračilo sredstev, ki jih je sam dal partnerki, da je slednja Griffinu sploh lahko izplačala plače.
Do vsega tega ne bi prišlo, če bi ministrstvo za delo imelo kontrolo, tako pa so bili tam tudi sami nesposobni, je dodal Pojbič. "Niso izvajali dolžne kontrole, sicer do te polomije ne bi prišlo. Zato pravim, da je šlo za deljeno odgovornost. Seveda se pa tudi, če ne moreš izvajati projekta, nanj pač ne prijaviš, ne pa da ponarejaš," je še dodal, obramba pa ga je ob tem hitro spomnila na ovadbo, kjer je tudi sam moral kazensko odgovarjati zaradi očitka o ponarejanju listin (obsojen je bil na pogojno kazen, ki je že pretekla ter je s tem stvar v celoti zaključena). Sojenje se bo – znova v dveh strnjenih dneh – nadaljevalo konec maja, ko naj bi kot priče med drugim zaslišali tudi uslužbence ministrstva za delo.
Navodila za komuniciranje s kriminalisti
Zaposleni v Griffinu od ministrstva za delo na dom dobili pisma, naj povedo, ali njihovi življenjepisi držijo oziroma ali so jih v celoti napisali sami. Kot so povedale nekatere priče, je direktorica Čajavec vsem zaposlenim prepovedala komuniciranje z ministrstvom. Takšno obvestilo so dobili na službeni elektronski naslov. Podobno navodilo so dobili tudi, ko so se za primer začeli zanimati kriminalisti. "Rečeno nam je bilo, da bo že pravnica Nina Bojović govorila s kriminalisti oziroma, da bomo vsi dobili navodila, kako komunicirati," se je na zaslišanju spomnila Tanja Lamut. Priče Bojović sodišče še ni zaslišalo, ker ji na naslovu, na katerem je prijavljena, niso mogli vročiti vabila.
Rozmari Petek





