Zaposlitveni sejem v Celju: V iskanju boljših priložnosti

"Iščem nekaj v kovinarstvu. Saj zaposlitev je dovolj tu, a iščem kakšno boljšo priložnost. Čisto vse ni za vzet'," je komentiral obiskovalec Sejma zaposlitvenih priložnosti, ki je v četrtek potekal v Celju. "Tudi jaz sem sicer zaposlen, a sem prišel malo pogledati, če je kje še kakšna boljša priložnost. Kolikor vidim, jih je precej. In če imaš voljo, mislim, da lahko tu zaposlitev tudi najdeš," je dejal drugi, ki je s sabo pripeljal še prijateljici, ki sta sicer trenutno tudi zaposleni kot sobarici. "Mi trenutno aktivno iščemo pet ljudi za pet različnih delovnim mest, poslovni sekretar, nabavni referent, skladiščnik, področni vodja prodaje za izvoz z odličnim znanjem nemščine, razvojnik – kemik. Želimo si ljudi, ki gojijo spoštljive odnose, so usmerjeni k rasti in da so timski igralci," je opisala Tea Kozar iz podjetja Silco iz Šentruperta; ena od 140 delodajalcev, ki so se predstavili na sejmu. Verjame, da bodo sodelavce prej ali slej našli. "Je pa sedaj časovno nekoliko podaljšano iskanje. Prej si dobrega sodelavca našel v dveh tednih ali mesecu dni, sedaj pa se je to razvleklo, včasih, pri iskanju vodilnih kadrov, tudi na več mesecev. Ker smo odgovorni in želimo zaposliti osebo, ki se bo lepo vključila v organizacijsko kulturo, ki jo gradimo, je včasih potrebnega pač več časa," je pojasnila.

Primanjkuje do tisoč policistov 

Brezposelnih oseb je trenutno na Zavodu za zaposlovanje rekordno malo. Februarja jih je bilo 1600 manj kot januarja, skupaj okoli 48 tisoč. "Takšni sejmi, ta je v Celju že drugi, so priložnost, da povežemo delodajalce, tako v gospodarstvu kot javni upravi, z brezposelnimi in iskalci boljših priložnosti, saj vsak dan poslušamo, koliko kadra nam povsod primanjkuje," je izpostavila generalna direktorica Zavoda RS za zaposlovanje Greta Metka Barbo Škerbinc.

Primanjkuje ga tudi v Policiji, je opisal generalni direktor Damjan Petrič. "Dejansko bi lahko zaposlili od 500 do 1000 policistov, potem bi se lahko pogovarjali o nekem konstantnem, vzdržnem sistemu, ki smo ga poznali pretekla leta. Lani smo prvič dosegli, da je bil ponovno vpis na Višjo policijsko šolo skoraj 200 (eden manj), ker v povprečju smo imeli tam od 150 do 160. Veselilo nas je, ker so bili to res dejansko samo mladi, stari 19, 20, 21 let," je dejal. Zaradi pomanjkanja poskušajo v policijskih vrstah zadržati čim več izkušenih ljudi, ki so tik pred upokojitvijo. "Ko so se ti zaposlovali, so bile to generacije od 200 do 240 zaposlenih letno. Zdaj pa, če jih zaposlimo samo 150, imamo že tu 100 minusa. Ker smo z ukinjeno kadetsko šolo po starem načinu šli v nov način zaposlovanja, imamo v povprečju 60 do 80 kandidatov manj. In skozi vsa ta leta se je to nabralo, tako da od tu je ta deficit."

Pregovorno je težko dobiti voznika tovornih vozil. "Problem je, ker zadnjih 25 let nimamo več poklica voznik. Že večkrat smo predlagali program Voznik 16, ki ga ima denimo Finska, pa Hrvaška. Država plača opravljanje izpita pri 16. letih, dve leti vozi s tablico L, nato samostojno najprej po Sloveniji, nato mednarodno. Sicer pa, demografija je takšna kot je. Potrebno bo določiti neko strategijo migracij in selektivno v državo pripeljati tisti manjko, ki ga imamo," je izpostavil Peter Pišek, lastnik transportnega podjetja ter predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Celje.

Zanemarjanje integracije

Trenutno je v Sloveniji zaposlenih 150 tisoč tujcev, v zadnjih štirih letih so izdali okoli 40 tisoč dovoljenj za delo. "To migracijsko in integracijsko strategijo smo v naši vladi v resnici začeli delati. Jaz sem bil zelo presenečen, kako skromne so bile integracijske politike države, ker se je država ves čas zanašala na to, da razen iz držav Zahodnega Balkana, držav bivše Jugoslavije, kjer je jezik zelo podoben slovenskemu in kjer imamo večdesetletne, če ne večstoletne vezi, v našo državo ne bo nikogar, s komer bi se bilo treba izdatno ukvarjati," je izpostavil minister za delo Luka Mesec. "Zdaj smo začeli to postavljati: učenje jezika, integracija skozi šole, integracija tudi s pomočjo delodajalcev in tako dalje. Bi pa tukaj posebej poudaril, da je strategija tako zavoda kot ministrstva za zdaj bila, da se fokusirajo na domač kader. Slovenija je edina država bivše Jugoslavije, iz katere prebivalstvo ne beži. Če pogledamo Hrvaško, so v zadnjih 15 letih izgubili 10 odstotkov prebivalstva, da se o Srbiji, Bosni in tako naprej sploh ne pogovarjamo. In kader, ki k nam prihaja, mora biti komplement za domač kader, ki je hrbtenica vseh naših sistemov, nikoli pa ne sme postati nadomestek. Zadnjič sem na Ptuju srečal natakarja iz hrvaškega Zagorja, ki je opisal prakso, kako so s tujimi delavci v neki pekarni nadomestili domače. To se pri nas nikakor ne sme zgoditi in mislim, da je to temelj smiselne strategije migracije in zaposlovanja tujcev."

Nihče na zavodu ni odpisan 

Koliko od 48 tisoč brezposelnih, ki so prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje, so dejansko zaposljivi, se je vprašal Pišek. Direktorica Barbo Škerbinc je bila ob tem jasna, da zanje nihče ni odpisan, četudi je zaradi dela drugje, ne v času čakanja na zavodu, postal delovni invalid. "Vsak, ki je na Zavodu za zaposlovanje, je nek potencial za zaposlitev. Tisti, ki mislijo, da so na zavodu ljudje, ki nočejo delati, in to dostikrat slišimo, jim vedno povem, da prej ali slej vsakega takšnega izbezljamo na plan. Če imajo določene ovire, smo razumevajoči. Ko ugotovimo, da pa je problem motivacija in da ljudje imajo kompetence, po katerih se išče, pridemo do epiloga in oseben ne vodimo več v naši evidenci," je bila jasna. Med brezposelnimi je sicer kar velik del mladih, ki seveda so zaposljivi. "Mladi, ko pridejo iz šol, so pogosto razočarani, če v tistem poklicu, za katerega so končali izobraževanje, ne najdejo hitro zaposlitve. Država izobražuje široko paleto programov. Vsaka država potrebuje tudi politologe, filozofe in druge poklice. Ampak povpraševanja ni toliko in včasih je treba malo širše gledati, ko pridemo na trg dela, da si poiščemo zaposlitev. Ko sem študirala, sem imela zelo drugačna pričakovanja, kaj bom počela v življenju. Ko sem se vpisala v politologijo, sem se morala obrniti in iti na marsikatero področje. Tako je verjetno v podobnih poklicih, predvsem na področju družboslovja, treba biti širok in iskati priložnosti na različnih področjih," je poudarila.

Delo osmisli človeka

"Delo je res osrednja dejavnost človeka. Po eni strani ustvari vse, kar imamo, po drugi strani pa osmisli nas same. Ko odraslega človeka vprašamo, kdo pa ste vi, bo verjetno najprej odgovoril s tem, kar dela. Če začnemo dosti hitro o tem razmišljati in če se na tej poklicni poti najdemo, nas to osmisli v dobrem smislu. Poznamo pa tudi ljudi, ki rečejo, da imajo zjutraj že želodčne krče, preden gredo v službo. Tako da ta sejem je namenjen dvema skupinama: tistim, ki še iščejo to svojo pot, in pa tistim, ki je mogoče še niso našli, pa rabijo drugo priložnost. To je politika zaposlovanja za 21. stoletje, da pomagamo iskalcem zaposlitve najti ta smisel, to poklicanost, in da delodajalcem pomagamo najti ljudi, ki si delijo z njimi podobne življenjske cilje, podobne vrednote in s katerimi se razumejo," je strnil minister Mesec in kot dokaz, da to ni le utopična ideja, navedel prepolovitev števila dolgotrajno brezposelnih iz 36 tisoč v letu 2022 na sedanjih 17 tisoč.