Rozmari Petek
Po napovedih so poslanci v tem tednu potrdili še drug za Šaleško dolino izjemno pomemben zakon. Zakon o prestrukturiranju se sicer ne nanaša le na občini Šoštanj in Velenje, temveč tudi na osem občin Zgornjesavinjske doline (Saša regijo), kar se nekaterim sicer ni zdelo najbolj prav, saj so v Premogovniku Velenje in Termoelektrarni Šoštanj zaposleni ljudje tudi iz drugih okoliških občin (od Mislinje do Žalca, Celja in še dlje), pa vendar niso zajeti v zakon. Enako velja za podjetja, ki sodelujejo z energetskima stebroma v regiji. Podrobni plan, kdo dobi koliko in za kaj, bodo sicer letno izdelovali sami, zato ni rečeno, da se bodo sredstva razdelila enakomerno. Že nekaj časa pa se ve, kateri projekti bodo zagotovo dobili sredstva in koliko.
Prioriteta je ogrevanje
Prva in najbolj nujna na seznamu je prenova sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline, ki zajema občini Velenje in Šoštanj. Komunalno podjetje Velenje (KPV) si iz tega naslova lahko obeta skupaj okoli 20 milijonov evrov. Prenova že poteka, težava je le iskanje izvajalcev, ki bi projekt lahko hitro zaključili. Veliko večji izziv je najti nadomestni vir toplotne energije. Dosedanji sistem je vezan na obratovanje Termoelektrarne Šoštanj (Teš), ki bo po tako imenovanem interventnem zakonu obratovala do konca aprila prihodnje leto. Zakon o zapiranju Premogovnika Velenje, ki so ga poslanci sprejeli dober teden dni prej, pa ima za letnico konca izkopavanja premoga določeno leto 2033. "Vmesni čas" med letoma 2027 in 2033 še ni dorečen, na kar v Šaleški dolini že nekaj časa opozarjajo. "Pričakujemo, da bo t. i. interventni zakon o zagotavljanju toplote v Šaleški dolini ustrezno dopolnjen tudi za obdobje po aprilu 2027 ter da bo zagotovil stabilen prehod regije v trajnostno in gospodarsko močno prihodnost," opozarja velenjski župan Peter Dermol, šoštanjski župan Boris Goličnik pa je prepričan, da bodo zakon še pravočasno podaljšali.
Kakšen bo nov vir ogrevanja, uradno še ni znano. HSE je že ponudil rešitve na sami lokaciji Teša, čeravno ravno zaradi interventnega zakona ni več lastnik termoelektrarne. "KPV je podalo poziv za promotorje, tisti, ki izkažejo interes za iskanje rešitev za daljinsko ogrevanje Šaleške doline. Tudi mi smo v sodelovanju s HSE in Teš oddali eno takšno prijavo. Ponudili smo celovito rešitev letnega in zimskega režima, vse vire smo načrtovali na območju Teš. Podrobneje o tem pa, ko bo KPV zaključilo s svojimi postopki," je pred dobrimi tremi tedni opisal direktor HSE Saša Mitja Tašler.
Tudi, če odločitev, na kakšen sistem se bodo ogrevali v prihodnje, sprejmejo že danes, do jeseni 2027 nov vir še ne bo obratoval. Da potrebujejo več časa, predvsem pa več denarja (govora je bilo o 150 milijonih evrov, z zakonom država obljublja 30 milijonov evrov), so v dolini opozarjali leta, konkretnih rešitev pa še danes nimajo. Izjema je poletni režim ogrevanja sanitetne vode. V dolini se namreč s Tešem niso le ogrevali, temveč jim je elektrarna celo leto zagotavljala toplo vodo. To bodo poskusili zagotoviti s sončnimi elektrarnami in toplotnimi črpalkami. "Jaz sem zagovornik tega, da lokacija vira, obnovljivega vira toplote za daljinsko ogrevanje, ostane tukaj, v Teš. Verjamem, da je to tudi najlažje umestiti v prostor. Seveda pa je treba uskladiti vsa odprta vprašanja, tudi kar se tiče investicije, lastništva, upravljanja in vsega tega," meni Goličnik.
Teš ostaja, a z blokom 6 si nimajo kaj pomagati
Po pojasnilih s Teša imajo (v povezavi s prestrukturiranjem ogrevanja) v planu postavitev biomasnega postrojenja, a v tem primeru si z novim blokom 6 ne bodo mogli več kaj pomagati - potreben bo nov kotel. Preureditev energetske lokacije Teš predvideva tudi ravno sprejeti zakon, ki za ta namen zagotavlja do 15 milijonov evrov. V prvi različici zakona je konkretno pisalo, da bo do sredstev upravičen HSE, sedaj so opisali, da je upravičenec do sofinanciranja družba s sedežem ali hčerinsko družbo v Šoštanju.
Zakon je zajel še razvoj doline zagonskih in hitrorastočih podjetij; s tem namenom obnavljajo staro elektrarno, lučaj stran pa bodo skupaj s Kemijskim inštitutom zgradili TecHub. Pozabil ni niti na kulturo – predvideva vzpostavitev centra kulturnega in kreativnega sektorja kot notranjo organizacijsko enoto Javnega zavoda Festival Velenje (predvidenih je do 3,725 milijona evrov sredstev). Zakon zagotavlja tudi ohranitev in razvoj Muzeja premogovništva Slovenije kot notranje organizacijske enote Muzeja Velenje ter vzpostavitev centra kulturnega in kreativnega sektorja, ki bo povezal umetnost, izobraževanje in podjetništvo ter krepil prepoznavnost regije. To naj bi stalo do 13,5 milijona evrov.
Sredstva za izvajanje zakona se zagotavljajo iz Programa evropske kohezijske politike, iz državnega proračuna v okviru finančnih načrtov pristojnih ministrstev ter iz proračunov občin Saša premogovne regije v višini do 282.225.000 evrov. Do 200 milijonov evrov je namenjenih za izvajanje programa razvojnega prestrukturiranja (vključen strateški projekt Dolina zagonskih in hitrorastočih podjetij), so zadovoljni v Velenju. Del denarja za razvojno prestrukturiranje, ki še ni razdeljen, se bo delil po predlogih, ki jih bo pripravila dolina, vlada pa bo v devetih mesecih po uveljavitvi zakona sprejela Program razvojnega prestrukturiranja Saša premogovne regije, ki bo določil cilje in kazalnike uspešnosti porabe javnih sredstev do leta 2035.
