Rozmari Petek
Pred dnevi je Slovenska znanstvena fundacija, ki jo vodi dr. Edvard Kobal, podelila letošnje nagrade za odličnost v komuniciranju znanosti. Najvišji častni naziv komunikatorja znanosti je za izid znanstvene in literarne knjige Krizolacija prejel nekdanji Celjan Dan Podjed, listino finalista nacionalnega izbora komunikatorja znanosti leta 2024 pa je prejel doktorski študent Simon Cirkulan za pobudo ter osmislitev Tropske hiše - Centra naravovarstva in izobraževanja v Celju. Od leta 2021 do danes je dom v Tropski hiši našlo več kot 150 vrst živali, mnoge med njimi so Slovenijo obiskale prvič in bile javnosti prvič tudi prikazane. Cirkulan je številnim med njimi nadel slovenska imena. Mnoge projekte je medijsko izpostavil in poskrbel za še večjo ozaveščanje o pomembnosti bioloških znanosti in naravovarstva. Med odmevnejšimi je bila razstava žab podrevnic, kjer je bilo prvič v Sloveniji na ogled postavljenih več kot 15 različnih vrst podrevnic. Razstava je promovirala tudi varstvo dvoživk celega sveta. Z razstavo Čisto pravi zmaji je javnosti predstavil različne družine luskarjev, njihove značilnosti in razvoj od prazgodovine do danes, pomen v okolju in zaščito te pomembne, a prevečkrat osovražene skupine plazilcev. Odmevnejša je bila še razstava Čudoviti svet oklepnikov, s katero je predstavil pasavce, navdušil pa je tudi prihod nigobarskega goloba, redke vrste goloba, ki je v času vojn in nemirov medijskim objavam dodal še mirovno noto. Najbolj pa zadnja leta Tropska hiša navdušuje z rojstvi ogroženih in kritično ogroženih opic.
Tropsko hišo je obiskalo več deset tisoč obiskovalcev, samo v letu 2023 jih je bilo skoraj 30 tisoč. V instituciji se usposabljajo študenti na področju bioloških znanosti. Obvezno praktično delo tam opravljajo tudi dijaki srednjih šol v regiji. Tropska hiša je postala prostor znanstveno-raziskovalnega dela, trenutno tam proučujejo vedenje zlatoglavega leviča. V okviru ex-situ vzrejnih programov ogroženih vrst se je v Tropski hiši rodilo več živali redkih vrst, med njimi kritično ogroženi beloglavček, ogroženi zlatoglavi levič, ogrožena rumenoglavi dnevni gekon in dnevni gekon Roberta Mertensa, kritično ogroženi vražji paličnjak, riževec ali javanski ščinkavec, ki je ogrožena vrsta, in Antonyjeva podrevnica, ki je skoraj ogrožena vrsta. Z vzrejnimi programi, pomembnimi na globalnem nivoju tako sodeluje s strokovnjaki celega sveta ter različnimi institucijami, kot je Species360 in ZIMS, EEP in ESB (Evropski vzrejni programi in vzrejne knjige), Citizen Conservation in IZE (Mednarodno združenje ZOO pedagogov). V letu 2023 je Tropska hiša postala tudi kandidat za članstvo v Evropski zvezi živalskih vrtov in akvarijev (EAZA). Trenutno je sporu z ministrstvom za naravne vire in prostor glede podelitve dovoljenja, da obratuje kot živalski vrt oziroma živalskemu vrtu podoben prostor. Upajo, da se spor kmalu razreši. "Znanost mora iti naprej, sprejemati in dovoliti mora premikanje meja v okviru etičnih in moralnih načel," poudarja Cirkulan, ki trenutno v okolici Šmartinskega jezera ureja še večji živalskemu vrtu podoben prostor.
