Brina Kerič
Intenzivno deževje je avgusta 2023 sprožilo številne plazove, v katerih sta bila poškodovana tudi magistralni vodovod in vodno zajetje Ljubija, ki sta izjemnega pomena za celotno Šaleško dolino, saj s pitno vodo oskrbujeta več kot 44.000 prebivalcev. Cevovod je bil na več mestih popolnoma razklenjen ali odkrit, zato je bila izvedba intervencijske sanacije nujna in prednostna. Zaradi zahtevnosti obnove je sanacija razdeljena na posamezne faze. Ob zaključku prve faze so se župani in ostali predstavniki sestali z ministrom za naravne vire in prostor Jožetom Novakom.
Dela želijo končati do konca leta
"To področje je bilo nedostopno. Najprej je bilo treba vzpostaviti intervencijske poti, da se je obnova sploh lahko začela. Ogromno je že bilo narejenega, ogromno pa bo še treba narediti," je po sestanku in ogledu terena dejal Boris Goličnik, župan občine Šoštanj. Dodal je, da gre za območje, ki je utrpelo veliko škode. Izredno je zadovoljen, da so zadevo uspeli sanirati do te mere, da je prebivalcem Šaleške zagotovljena nemotena oskrba z vodo in da je urejen dostop do zajetja. "Smo pred pragom nadaljevanja investicije, da to območje uredimo do konca, trajno, podnebno odporno. Najbolj pomembno je, da bo oskrba prebivalk in prebivalcev Šaleške doline tudi v prihodnje nemotena," je povedal župan Šoštanja. Za prvo fazo sanacije so namenili tri milijone evrov. Janez Melanšek, podžupan Mestne občine Velenje, je pojasnil, da je bila največja težava nedostopnost: "Do konca leta 2023 so bile urejene dostopne poti, lansko leto trije kilometri opornih zidov, urejen in saniran je bil vodovod, utrjeno cestišče." Redni program bodo nadaljevali, čakata jih obnova dveh mostov in asfaltna prevleka, je še dejal. Goličnik je dodal, da je dokumentacija za nadaljnjo sanacijo pripravljena. "Prepričan sem, da se bomo proti koncu tega leta ponovno srečali in ugotovili, da je bilo območje sanirano," je zatrdil Goličnik.
Dela v Velenju
V občini Velenje tudi v poletnih mesecih na več lokacijah nadaljujejo gradbena in sanacijska dela, ki so potrebna zaradi odpravljanja posledic neurja iz leta 2023. V okviru sanacije plazov dela trenutno izvajajo v Krajevni skupnosti Šentilj, v prihodnjih dneh jih bodo začeli izvajati še v Škalah, sanirali bodo tudi vodotok Lepene. Na cesti Pirnat–Spodnje Arnače v Krajevni skupnosti Šentilj urejajo kamnito zložbo v dolžini 68 metrov. V Škalah bodo na cesti Miklavžin–Grbinšek v prihodnjih dneh začeli vgrajevati 37 pilotov, ki bodo zagotovili ustrezno stabilizacijo pobočja. Še v tem tednu je predviden začetek del v okviru urejanja struge potoka Lepena gorvodno od izliva, ki ga je tudi močno prizadelo neurje avgusta 2023. Do konca poletja načrtujejo tudi začetek sanacijskih del še na petih drugih območjih Sotler–Jevšek, Obronek–Šmerc, Podkraj, Kavče in Ljubija.
Vodotoke bo treba urediti gorvodno
Minister Jože Novak je poudaril, da je ključno, da pripravijo dobre projekte in vsebine tako na področju urejanja vodotokov, ki morajo potekati že od izvira, kot na področju izboljšanja poplavne varnosti in odpornosti. "Pomembno je, da vse lokalne skupnosti pri načrtovanju projektov razmišljajo tudi o krepitvi odpornosti naselij na podnebne spremembe," je dejal in opozoril, da bo treba urediti vodotoke gorvodno. "Glede na to, da voda 30 let nismo vzdrževali, kot se spodobi, je v hribih še ogromno materiala. Če ga bomo zgoraj očistili, bomo v dolini mnogo bolj varni," je pojasnil Novak. Na tem območju je bilo že veliko narejenega, je ugotovil. Minister je pozval občine, da pravočasno opozorijo na morebitne težave pri izvajanju projektov, ter spomnil, da se na terenu redno srečuje in posvetuje z župani. Spodbudil je občine, da izkoristijo razpoložljiva evropska sredstva za urejanje vodovodov in kanalizacij. V sklopu izrednih ukrepov po katastrofalnih poplavah so vzpostavili pretočnost vodnih strug, uredili lokalna obrežna zavarovanja ob neposredno izpostavljenih objektih in infrastrukturi za preprečitev nadaljnje škode ter poskrbeli za čiščenje prodnih zadrževalnikov na povirjih.
Za izredne ukrepe je bilo na tem območju namenjenih slabih pet milijonov evrov. Za vzpostavitev strug v funkcionalno stanje je bilo v sklopu petletnega programa v letu 2024 namenjenih 2,4 milijona evrov, še 1,2 milijona evrov pa za dela v tem letu. Za vodnogospodarske projekte ob reki Paki in njenih pritokih je bilo v letu 2024 porabljenih 1,5 milijona evrov. V letošnjem letu pa je v pogodbo za sanacijo po poplavah vključenih 18 objektov, za kar so odmerili 2,7 milijona evrov. Novak je opozoril, da je nekaj objektov še vedno v coni poplavne nevarnosti. "Naš predlog je, da lastniki sami razmislijo o morebitni selitvi," je dejal ter dodal, da je priprava na podnebne spremembe skrb nas vseh. "Vsak posameznik mora najprej pomisliti na to, da je spoštljiv do vode in da zgradi hišo tako daleč stran, da je na varnem," je sklenil minister in poudaril, da je ključno predvsem spoštovanje do vode.
