V Celju so danes odprli nov most na Polulah, ki je del protipoplavnih ukrepov, njegova gradnja pa je stala okoli 15 milijonov evrov. Kot je povedala ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj, most ni zgolj prometni objekt, ampak pomemben del ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti Celja.
Most, ki so ga začeli graditi marca lani, je po ministričinih besedah zasnovan brez podpornih stebrov v strugi Savinje, kar omogoča boljši pretok visokih voda, hkrati pa vključuje tudi površine za pešce in kolesarje. Kot je dodala, je hkrati pripravljen za prihodnjo navezavo na vzhodno obvoznico Celja, ki naj bi razbremenila tranzitni promet in izboljšala prometno povezanost širše regije.
"Današnje odprtje mora biti spodbuda za nadaljevanje tega projekta," je poudarila ministrica.
Celjski župan Matija Kovač je dejal, da zaključeni protipoplavni projekti predstavljajo pomemben korak k večji poplavni varnosti Celja. Izpostavil je uspešno sodelovanje države, občine, projektantov, izvajalcev in direkcije za vode ter dejal, da občina sama tako obsežnih naložb ne bi mogla financirati.
Ob tem je opozoril, da zagotavljanje poplavne varnosti v Celju še ni končano. Skupaj z direkcijo za vode pripravljajo nove projekte, pomemben izziv pa ostaja tudi prometna razbremenitev mesta z vzhodno obvoznico oziroma tretjo razvojno osjo, za katero pričakuje čimprejšnjo prostorsko umestitev in zagotovitev državnega financiranja.
Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo in energetiko Damijan Jaklin je poudaril, da nova prometna ureditev prebivalcem Polul in Celja prinaša varnejšo in enostavnejšo vsakodnevno pot. Novo krožišče omogoča bolj tekoč promet, urejene so površine za pešce in kolesarje, prenovljena pa je tudi komunalna infrastruktura z odvodnjavanjem, avtobusnim postajališčem in cestno razsvetljavo. Ob tem se je zahvalil prebivalcem za potrpežljivost med gradnjo.
Kar ni učinkovito, bo popravljeno
Prvi pregled stanja je pokazal, da je bilo na številnih področjih opravljenega veliko dela, hkrati pa ostajajo pomembni organizacijski, finančni in projektni izzivi, so danes poudarili na ministrstvu za okolje in prostor. "Naloga novega vodstva je, da z učinkovitejšim upravljanjem, boljšim črpanjem evropskih sredstev, hitrejšim odločanjem in doslednim izvrševanjem projektov zagotovi, da bodo javna sredstva prinesla čim večjo korist ljudem, občinam in gospodarstvu," so sporočili.
"Na Ministrstvu za okolje in prostor uspeh ne bo merjen po številu sestankov, objav ali porabljenih sredstev. Merjen bo po rezultatih: po hitrejših postopkih, izvedenih projektih, učinkovitem črpanju evropskih sredstev, boljši poplavni varnosti, čistejšem okolju, več dostopnih stanovanjih in odgovornem ravnanju z vsakim javnim evrom.
Kar je bilo narejeno dobro, bo ohranjeno in nadgrajeno. Kar ni učinkovito, bo popravljeno. Kjer obstajajo odprta vprašanja ali sumi nesorazmerne porabe, bodo preverjani na podlagi dokumentov in pogodb. Kjer tečejo sodni postopki, bodo spoštovane pristojnosti sodišč in pravila pravne države," še poudarjajo.
Nov most na Polulah po besedah predstavnikov države in celjske občine simbolizira povezovanje, varnost in uspešno sodelovanje države ter lokalne skupnosti pri izvedbi pomembnih infrastrukturnih projektov.
Na Direkciji RS za vode sicer zaključujejo oziroma izvajajo 18 protipoplavnih in dva podporna projekta v skupni vrednosti 145,1 milijona evrov, od tega je 119,6 milijona evrov evropskih sredstev. Ob tem napovedujejo dodatne naložbe v zaščitne ukrepe, za povečanje poplavne varnosti pa je po njihovih besedah nujno tudi ozaveščanje prebivalcev. Projekti, financirani tudi iz načrta za okrevanje in odpornost, bodo pomembno prispevali h krepitvi odpornosti Slovenije na poplave in druge z njimi povezane naravne nesreče, je danes v Celju poudaril v. d. direktorja direkcije za vode Roman Kramer. Žalosti ga, da pristojni nekaterih niso izvedli, zaradi česar so izgubili tako priložnost za pridobitev evropskih sredstev kot za izboljšanje varnosti prebivalcev.
"Kljub številnim izvedenim ukrepom se moramo zavedati, da absolutne poplavne varnosti ne bo mogoče zagotoviti nikoli," je poudaril. Za povečanje poplavne varnosti je zato po njegovih besedah nujno tudi ozaveščanje prebivalcev.
Na direkciji si bodo še naprej prizadevali za čim boljši dialog z njimi, je napovedal. Ta je nujen tudi zaradi kritik, na katere naletijo določeni ukrepi. Primer so zadrževalniki, ki jim med drugim nasprotuje del kmetov. "Dejstvo je, da brez zadrževalnikov ne bo šlo, je pa treba jasno določiti tudi višino odškodnin za lastnike zemljišč," je dejal Kramer.
