Kmetje po novosti, kmetijski proizvajalci po odzive

Eden bolj obiskanih bienalnih sejmov, ki ga pripravlja družba Celjski sejem, je sejem kmetijske mehanizacije Agritech. Čeprav je praktično najmlajši sejem, vsako drugo leto v Celje pritegne okoli 25 tisoč obiskovalcev: strokovno javnost, kmete, proizvajalce kmetijske mehanizacije in tudi radovedneže. Letos bo na sejmu predstavljenih več kot 400 blagovnih znamk, napovedanih je 124 direktnih razstavljavcev iz devetih držav, kar je največ doslej. Ogromno bo novosti, poudarja direktorica poslovne enote sejmi in vodja sejma Agritech Renata Košenina. "Naš sejem poteka neposredno po svetovnem sejmu Agritechnica v Hannovru. Tako bodo razstavljavci nekatere najnovejše stroje, inovacije, tehnološke trende prav v Celju prvič predstavili javnosti," je dejala.

Novosti tudi domačih proizvajalcev

Novosti ne bodo predstavljali le tuji proizvajalci, temveč tudi domači. "V Sloveniji je razdrobljenost zemljišč zelo velika, zato običajne stroje, ki imajo večje delovne širine, kmetje ne morejo uporabljati. Mi bomo na sejmu predstavili dve novosti," je opisala Maruša Kraševec, vodja razvoja pri največjem slovenskem proizvajalcu kmetijske mehanizacije, podjetju SIP Šempeter. "Prva novost je dvojna kosilna kombinacija, uporabna za gorske in zahtevnejše terene in manjše parcele v ravnini. Ta kosilnica bo na voljo v prodajnem programu v letu 2026. Predstavili smo jo že na sejmu Agritechnica v Hannovru, pobližje jo želimo predstaviti še slovenski publiki, ker je za slovenske razmere zelo zanimiv stroj. Druga večja novost na slovenskem trgu je sicer že v letošnji sezoni uveljavljen pobiralni zgrabljalnik ALP, čelni pobiralni zgrabljalnik, ki je montiran spredaj; s tem dosežemo visoko učinkovitost tudi na strmejših terenih in posledično varno delo, ker je težišče zelo blizu traktorju. Dosežemo tudi, da je krma čista, ker se ne pometa v zgrabek, ampak se dviguje od tal. Kar je zelo priljubljeno tudi pri uporabnikih, pa je, da se lahko pobere tudi krmo na robovih, kar je bilo včasih treba ročno narediti z grabljami. To zelo olajša delo na kmetiji predvsem starejši populaciji, saj vemo, da je na gorskih kmetijah zelo veliko starejših ljudi, ki še obdelujejo zemljišča. Ta pobiralni zgrabljalnik je zelo dobra rešitev za njih," je opisala.

Lani eskalacija traktorskih nesreč

Težava slovenskega kmetijstva je tudi vse manjši interes za življenje in delo na kmetijah. "Lani je kar 700 kmetij manj oddalo zbirno vlogo v okviru sredstev za razvoj podeželja. To pomeni, da so ali bodo opustili pridelavo ali pa jo zmanjšali. V okviru Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije se zelo trudimo, da bi spodbudili prebivalstvo, mlade na podeželju, saj je kmetijski poklic še vedno tisti, v okviru katerega se prideluje hrana, ki jo potrebujemo vsak dan. Zato je nekaj vsebin direktno vezanih na mlade, nekaj posredno," je izpostavil direktor Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Martin Mavsar. Ena od teh tem bo varnost. "Lani smo bili priča eskalaciji traktorskih nesreč, prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi izjemno dovršena kmetijska tehnika in mladi, stari med 25 in 40 leti, stari nosilci kmetijskih gospodarstev, gospodarji na kmetijah. Ne vemo, kaj je botrovalo temu, gotovo je šlo za kup številnih nesrečnih okoliščin, zato želimo nasloviti tudi te vsebine," je napovedal. Opozorili bodo še na drugi vidik varnosti – na varnost premoženja, saj tudi kmetije niso varne pred nepridipravi, ki s kmetij večkrat odtujijo vrednejše stroje.

Obravnavali bodo tudi redne težave v kmetijstvu: "Zadnja leta so stalnica podnebne spremembe, nestabilen kmetijski trg, naraščanje cen repromateriala, delovne sile tudi primanjkuje. Potem so tu številne bolezni, afriška prašičja kuga, modrikasti jezik pri govedu, aviarna influenca pri perutnini, zlata trsna rumenica pri rastlinah," je dodal Mavsar.

Vikend v znamenju gozdarske stroke

Kako peljati kmetijstvo naprej, kako lažje kmetovati, kako uporabiti inovacije (o pametnih rešitvah za pametno kmetijstvo s pametno uporabo podatkov, avtomatizacijo in digitalizacijo bo potekal tudi dogodek, ki ga organizira Večer) bodo osrednje teme strokovnega programa sejma. Prvi, četrtkov sejemski dan bo po strokovni plati namenjen genetiki, upravljanju črede, zdravju telet in ekonomiki mlečne proizvodnje. Sledila bodo predavanja o varnosti, digitalizaciji, praktični uporabi naprednih tehnologij. Vikend bo v znamenju gozdarske stroke ter predavanj in srečanj, ki bodo naslovili aktualne izzive gospodarjenja z gozdovi in kmetijskimi površinami. Vse dni sejma bodo na voljo testne vožnje s traktorji in demonstracije delovanja gozdarskih strojev, ki vsako leto pritegnejo veliko pozornosti. Sejem se bo v nedeljo, 1. februarja, zaključil s podelitvijo priznanj agristar 2026 najbolj izstopajočim strojem in izdelkom po izboru obiskovalcev.

Ne le to – obiskovalci so, kot je dodala Kraševčeva, tudi izjemno dragoceni vir informacij. "Na sejmu Agritech smo prisotni že od samega začetka. Na njem se srečujemo z našimi uporabniki, z njimi komuniciramo, dobivamo povratne informacije od njih, jih pogostimo in ohranjamo pristen odnos med proizvajalcem in uporabnikom. Če hočeš biti uspešen, moraš z uporabnikom sodelovati, ga poslušati. On je tisti, ki ti največ pove in ti da največ idej tudi za razvoj drugih tehnologij," je dodala Maruša Kraševec.