Rozmari Petek
Če kdo slučajno na nobenem mediju ni ujel, da bo v soboto na različnih celjskih lokacijah potekala velika potresna vaja reševalcev, gasilcev, civilne zaščite, vodnikov reševalnih psov, policistov, ki so v primeru večjih naravnih nesreč nepogrešljivi, so najbrž debelo pogledali, ko so videli množico reševalcev, gasilcev, ranjencev na dvorišču Cinkarne Celje.
Ta lokacija sicer še zdaleč ni bila edina, kjer je vaja potekala, kot da bi šlo zares, je bila pa najbolj na očeh javnosti, zato so si mnogi reševanje prišli pogledat od blizu. Pravzaprav so na dvorišču Cinkarne Celje simulirali kar dve nesreči. V paniki, kmalu po potresu, se je prevrnil delavski avtobus, poškodovancev je bilo vsaj 30. Na drugi strani parkirišča je bilo kup ljudi s hudimi opeklinami. "Smo kemijska industrija. Prvenstveno proizvajamo titanov dioksid po sulfatnem postopku, kar pomeni, da potrebujemo žveplovo kislino. Zgodila se bo nesreča," je napovedala tehnična direktorica Cinkarne Celje Nikolaja Podgoršek Selič. "Zaradi potresa bo prišlo do porušitve gradbenega odra v stolpu, kjer mi raztapljamo rudo z žveplovo kislino. Je izredno agresivna, deluje hipno na kožo, ker veže vodo. Koža poogleni, to so zelo hude opekline. Poškodovanci so številčni in težko poškodovani. Izvozili jih bodo do parkirišča, kjer je dekontaminacijska cona ustrezno oskrbeli."
"V Sloveniji je pet prikolic za množično dekontaminacijo, ena izmed teh je v Celju," je nadaljeval poveljnik in direktor Poklicne gasilske enote Celje Boris Žnidarko in opisal, zakaj ima tri vhode. Na eni strani vstopijo ženske, na drugi moški, na sredi tisti, ki ne morejo sami hoditi. V ta del vstopajo povsem brez oblačil, zato ločeni vhodi. Sledi čiščenje, nato sušenje in oblačenje. "Tu ni pardona. Če bi bili kontaminirani, bi šli čez to cono. Ločeno moški, ženski, zato je zelo pomembno, da so tudi ženske predstavnice v naših vrstah," je pojasnil.
Evakuacija v širšem krogu plinarne
Ne le potres, poškodbe bi v Cinkarni lahko potencialno povzročila tako imenovana verižna reakcija, če bi denimo v skladišču Istrabenza in Petrola, ki sta dokaj blizu območja Cinkarne, prišlo do požara. Tudi ta scenarij je bil na vaji prikazan. Skladišče Istrabenza, kjer naj bi sprva zagorelo, so gasili tako gasilci kot robot. "Robot zato, ker iz varne razdalje je te stvari nemogoče gasit, naši topovi imajo prekratko razdaljo. V tujini imajo v industrijskih objektih robote, da lahko gasijo. Robot, ki ga imamo v Celju, na minuto zbrizga tri tisoč litrov vode, obenem ima nameščenih več termokamer, da ve, kam usmeriti curek. Tudi plug ima, da lahko pred sabo sčisti kakšno pločevino. Tak tip robota je gasil katedralo Notre Dame v Parizu. Le on je šel v notranjost objekta," je opisal.
Istrabenzovi okrogli rezervoarji plina imajo obenem še svoj sistem hlajenja, ki se aktivira takoj, ko pride zaradi požara do previsokih temperatur v okolici. A čeprav sistem funkcionira, so navodila jasna, je dodal Žnidarko: "V kolikor pride do požara v neposredni bližini plinohramov, se takoj prične z evakuacijo, ker vemo, da če pride res do požara, zaključek ni 'happy end.' Pride do eksplozije, zato je najbolj pomembna evakuacija."
Iz bližine Istrabenza in Petrola, kjer Zavod za blagovne rezerve skladišči 30 milijonov litrov diezla, so zato kljub vaji izselili več kot 100 občanov. "V Celju je 6. do 7. stopnja potresne nevarnosti. Najbolj kritične so verižne posledice, ki se lahko zaradi potresa pojavijo, zato smo vajo naredili tam, kjer je res največje tveganje za nesrečo," je pojasnil vodja celjske izpostave za zaščito in reševanje Darko But.
Turisti v slabo vidljivem Šmartinskem jezeru
Preigrali so še nekaj drugih scenarijev. "Na tem in na sami organizaciji vaje smo delali vse od novega leta," je dejal poveljnik Civilne zaščite Zahodne Štajerske Janez Melanšek. Potres naj bi poškodoval loputo na iztočnem jašku pri Pregradi Loče ob Šmartinskem jezeru, zato so gasilci hiteli s prečrpavanjem vode. Zaradi potresa se je na Šmartinskem jezeru prevrnil tudi pontonski most nad jezerom in z njim skupina turistov, ki so popadali v jezero s skoraj nično vidljivostjo. Stekla je akcija reševanja s čolni. Ker pa niso vedeli, koliko ljudi je sploh bilo na mostu in okolici, so okolico preiskali še z reševalnimi psi in droni.
Reševalni psi so se izkazali tudi v reševanju izpod ruševin. "Če je izpod ruševin kaj slišati, če lahko vzpostavimo stik s ponesrečencem, lahko takoj pomagamo. Če na je na ruševini tišina, nam na pomoč priskočijo štirinožni prijatelji, ki zavonjajo ponesrečenca v ruševini. Človek še ni ustvaril takšne naprave, ki bi bolje zaznala vonj po človeku pod ruševinami kot pa pasji smrček," je opisal vodnik reševalnega psa in poklicni gasilec Tomaž Dražumerič. Ko pes in vodnik označita, kje je ponesrečenec, z reševanjem začne tehnična ekipa, ki pazi, da pri reševanju oseb dodatno ne poškoduje.
Vse poškodovance z resnimi poškodbami – kot statisti na vaji so se odlično odrezali dijaki srednje zdravstvene šole, navdušili so tudi maskerji – so naprej oskrbeli v Splošni bolnišnici Celje. "Vsaka bolnišnica lahko naenkrat sprejme največ 100 poškodovancev," je uvodoma pojasnil direktor bolnišnice Dragan Kovačić. "Oskrbimo lahko enega po enega. Iz izkušenj vemo, da bi nas preplavili najbolj glasni in najmanj poškodovani, zato bi morali okoli vhoda stati ljudje v uniformah, da bi sistem prioritet tekel kot mora. Na tisoče takšnih podrobnosti je, ki jih je treba uskladiti, da bi lahko čim več ljudi rešili. Pri takšni množični nesreči bi imeli ogromno poškodovanih in mrtvih.« "Vaja je nekaj povsem drugega kot vsakodnevno rutinsko delo. Prišlo je do kreganja, da so nekateri šli celo domov. A prav to je smisel in načrt vaje - ugotoviti šibke točke, tudi komunikacijske, čustva ne smejo biti na prvem mestu," je dodal kirurg travmatolog Andrej Strahovnik in eden izmed ocenjevalcev vaje. "Splošna ugotovitev je, da so takšne vaje potrebne. Analiza bo sledila, a vaja, kjer bi ugotavljali, da smo perfektni, nima smisla. Cilj je, da ugotovimo šibke točke, ne pa v čem smo dobri," je dodal.
Medtem pa se je za vrati urgence odvijalo realno življenje, ki tudi prinaša izredne situacije. "Imamo človeka, ki ga varujejo varnostniki, ker dela kraval, na internistiki imamo res prizadete paciente. Vsi skupaj se zavedamo, da je vaja morda 5 odstotkov tistega, kar se potem res na terenu v takšni situaciji dogaja. Pripravljeni moramo biti na vse, tudi na kaj drugega kot na potres," je še dodal Strahovnik.
