
Ob Velenjskem jezeru se že četrto leto zapored odvija festival kreativnih prebojev Soundgarden, ki vsako leto odpira pomembne pogovore o prihodnosti družbe, odnosov in dela, s (pre)drznim programom pa izpostavlja in nagovarja predvsem posameznike in ekipe, ki so pripravljeni na velike in pozitivne preboje v življenju. S poglobljenimi pogovori, praktičnimi delavnicami in povezovalnim duhom festival odpira prostor za vprašanja, ki si jih v vsakdanjem tempu pogosto ne upamo zastaviti.
Posebnost festivala izkustvene delavnice
"Program se vedno bolj oblikuje glede na potrebe, ki jih zaznavamo iz festivala v festival. Letos imamo dva nova programska sklopa - Transformation lab in Financial playground," je dejala Mateja Koren, vodja festivala. Festival namreč v treh dneh obiskovalcem ponudi pogovore, predavanja, delavnice in večerna druženja. Letos program vključuje več kot 70 govorcev, preko 30 delavnic, šest okroglih miz, šest "kavč sešnov", šest "networking" dogodkov in dva koncerta. Soundgarden odpira prostor za aktualna vprašanja današnjega časa: od tega, kako živeti bolj trajnostno in voditi podjetje z občutkom za skupnost do razumevanja vloge umetne inteligence, ustvarjalnosti in duševnega zdravja. Poseben poudarek so tokrat namenili tudi finančnemu opismenjevanju. "Finančno opismenjevanje je svoboda, o kateri se vedno premalo pogovarjamo, veliko je napačnih informacij. Če si dovolj finančno izobražen, ti to orodje pomaga, da uresničuješ sanje," pojasni Korenova. Kot doda, je to tudi pomemben korak, ki lahko pripomore k nastanku novih podjetij znotraj festivala. Posebnost festivala, ki vsako leto pritegne med 200 in 300 obiskovalci, ostajajo izkustvene delavnice, ki udeležence opremijo s konkretnimi znanji in pristopi za osebno in profesionalno rast. Letos bodo lahko raziskali, kako ustvariti UI-oglas v eni uri, se naučili poslovnega bontona, poglobili razumevanje investiranja, prevetrili miselne okvire o denarju in preboju na ameriški trg, ne nazadnje pa krepili osebno moč, karizmo in čustveno inteligenco.

Komu zaupati v poplavi informacij
Prvi festivalski dan je bil namenjen tudi debati o javnih medijih, s čimer so želeli spodbuditi kritičen premislek o tem, kako komunicirati in komu zaupati v poplavi informacij. "V svetu, kjer pomembne informacije niso nujno najbolj glasne, je treba vedeti, na kakšen način te filtrirati, da ljudje razumejo, komu zaupati v poplavi informacij," je prepričana vodja festivala. Pija Kapitanovič, novinarka Dela, in Anja Šter, novinarka oddaje Tarča na TV Slovenija, sta spregovorili o tem, kako prepoznati verodostojne vire, komu zaupati ter kje so meje odgovornega novinarstva, javnih medijev in komunikacijskih strategij. Kot izpostavljata sogovornici, je za vsakim objavljenim prispevkom ogromno raziskovanja, poglabljanja, iskanja sogovorcev, preverjanja podatkov. "Zaupanje si zelo težko pridobiš, izgubiš pa ga zelo hitro, le ena napaka in ti ne verjamejo več," opiše Anja Šter. Pri zaupanju in branju novic je pomembno tudi vprašanje, katere novice se ne znajdejo v določenih medijih, biti na to pozoren in kaj je za tem, izpostavlja Šterova. Spregovorili so tudi o prilaganju klasičnih medijev na digitalno okolje. "Prehod od tiska na digitalne platforme je bil boleč za vse časopisne hiše, pomenil je drastičen upad prihodkov, ker so se oglasi preselili na družbena omrežja, to je povzročilo krčenje uredništev in dopisniških mrež. Po digitalnem indeksu je Slovenija v slabem položaju, digitalne veščine so slabe, kar se pozna tudi v medijih," razmišlja Kapitanovičeva. Človeška pozornost je kratka, majhna, vsebine morajo biti klikabilne, saj drugače tudi kvalitetna informacija ne bo prišla do občinstva, še doda novinarka Dela. Kot izpostavi Kapitanovičeva, bi bilo nujno, da bi bralci znali ločevati med mediji in ne nazadnje tudi žanri. Pri spremljanju novic in medijev velja rek, da je manj več, poudarita novinarki.
Po nove ideje in izkušnje
Drugič je na festivalu Jure Bergant. "Prvo leto sem prišel, ker sta me zanimala podjetništvo in dobro počutje. Ta izkušnja, kombinacija tega dvojega, se me je lani tako dotaknila, da sem letos ponovno tu. Želim dobiti nove ideje na področju podjetništva, vodenja, želim si poslovnih idej in pa vpogled v to, kako se bolje znajti v delovnem okolju," našteje. Na festivalu je letos drugič tudi Bogdaj Rahten: "Na festival sem prišel iz pol ure oddaljenega Šentjurja. Lani sem prišel na priporočilo prijateljice, ki je povedala, da je vsebina primerna zame, in to se je potem potrdilo. Delavnice so bile odlične, še celo preveč skoncentrirane. Vrnil sem se, da še koga spoznam in morda s kom delim svojo idejo, ki se mi je v vmesnem času porodila."

Ženske strokovnjakinje in prihodnost festivala
Pomemben del festivala so tudi "kavč sešni", namenjeni globokim, iskrenim in nefiltriranim pogovorom, kjer v sproščeni atmosferi odpirajo prostor novih razumevanj. Eden izmed pogovorov prvega festivalskega dne je bil posvečen tudi temu, kako daleč se sliši glas strokovnjakinj. "Ženske moramo opolnomočiti sebe in druga drugo," je prepričana vodja festivala. Udeleženci so na pogovoru skupaj z Matejo Malnar Štembal, predsednico Združenja Ona ve, in Manco Dežman, podpredsednico Združenja Ona ve ter ustanoviteljico in direktorico marketinške agencije Bold projects, raziskali, kako ustvariti okolje, kjer bo več žensk reklo "da" povabilu medijev in organizatorjev dogodkov. Festival Soundgarden vsako leto izvede ekipa 20 ljudi in, kot poudarja Korenova, bo peta edicija nekoliko drugačna. "V peti ediciji gremo "v rebranding", ker menim, da smo pripravljeni za odpiranje v mednarodno okolje," razloži Korenova.




Brina Kerič





