O tem, da smo dobili angino, razlagamo brez zadržkov. Še boljša primerjava – da je otrok dobil angino in so mu predpisali antibiotik, povemo čisto vsem. In vsi to razumejo. Da ima naš otrok ali mi psihične težave, poskušamo čim bolj skriti pred drugimi. Tako so svetovali tudi slovenskemu komiku in igralcu Žanu Papiču, a se na to ni oziral. S tem, da kar naravnost pove, da obiskuje psihiatra, pomaga drugim, ki trpijo in se bojijo predsodkov. "Več ljudi se sedaj obrne name, a jaz nisem psihoterapevt, nisem strokovnjak, ne vem, kako pomagati. Jaz jim le svetujem, naj si čim prej poiščejo pomoč ljudi, ki so se šolali zato, da lahko v teh primerih pomagajo. Kapo dol pred njimi. Če si zlomiš roko, zdravnik to vidi na rentgenski sliki. Secirati, kaj se dogaja v možganih, je povsem druga zgodba."
Težave so kot snežna kepa - vedno večje
Ljudje bi stereotipno pomislili, da Papič lahko s šalo reši vse težave. Podobno kot velja za vrhunske športnike, da kleno fizično moč spremlja tudi klena psihična moč. "Športniki slovimo po tem, da lahko premagamo vse. Da je le nebo meja. A dejansko smo tudi mi skupek krvi, mesa in čustev. Hitro lahko prideš v šah mat pozicijo. Telo ima omejeno energije in pozornosti. Zakaj bi bilo drugače z mislimi. Ko te vse izčrpa, ožame, trčiš v svoje vzorce, navade, ki so te sicer pripeljale do vrhunskosti, hkrati pa ti vrhunskost onemogočajo. Takrat potrebuješ strokovno pomoč," je opisal nekdanji alpski smučar Štefan Hadalin, ki je deset sezon nastopal v svetovnem pokalu.
"Dejanja, ko se ne počutiš dobro, pa moraš na oder, kot da je vse popolno, terjajo svoj davek. Sprožijo se kemične reakcije, ki te pahnejo v depresijo, že rahle panične napade, anksioznost. Kot da je to posledica pretiranega adrenalina," je svojo izkušnjo opisala pevka, igralka in nekdanja miss Slovenije Rebeka Dremelj. Prvič je šla na psihoterapijo po tem, ko je uspešno premagala raka na ščitnici. "Tam sem bila na pravi način slišana. Psihoterapije so za pametne ljudi, bedaki mislijo, da bodo vse rešili sami," je dodala. Vsak, ki čuti stisko, ne sme odlašati z iskanjem pomoči, so se strinjali sogovorniki. "Težave so kot snežna kepa, vedno večje so in pridejo za tabo. Jaz imam bipolarno motnjo. Če bi se s tem ukvarjali že prej, ko sem bil še otrok, bi imel manj težav. Tako pa so me pri 27 letih hospitalizirali. Zato nikoli ni boljšega trenutka za začetek, kot je sedaj. Vedno je pravi trenutek. Ker če ti je bedno, zakaj bi ti bilo še naprej! Poišči pomoč," je pozval Papič.
Približno 17 odstotkov Slovencev vseh starosti in spolov v obdobju enega leta doživlja duševno stisko
Brezplačne delavnice, predavanja ...
Kje vse lahko poiščejo pomoč, bodo Celjani iz prve roke izvedeli prihodnji petek, 15. maja, ko se bo na Krekovem trgu ves dan odvijal Festival duševnega zdravja. Spremljale ga bodo brezplačne delavnice in predavanja, ki bodo potekala v Narodnem domu; podrobnejši program je objavljen na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki je organizator dogodka (https://nijz.si/dogodki/festival-dusevnega-zdravja-2026).
"Festival smo začeli prirejati v preteklem letu in naletel je na zelo dober odziv. Predvsem se nam zdi pomembno, da se stigmatizacija v povezavi z duševnim zdravjem na nek način začenja topiti. Je sicer še prisotna, zelo. Vendar upamo, da z vsemi temi javnimi prireditvami, ki jih organiziramo skupaj z našimi partnerji, številnimi nevladnimi organizacijami, prispevamo k temu, da bomo sčasoma začeli sprejemati duševno zdravje kot del celote človeka, ne pa kot nekaj posebnega, kar je treba skrivati," je opisal strokovni direktor NIJZ prim. Ivan Eržen.
Težko je v tem času biti mlad
Določene delavnice, ki jih bodo izvajali prihodnji petek, nagovarjajo starše. "Ko otroci iščejo podporo, starši velikokrat niso v prvi vrsti. Starše želimo pritegniti k temu, da bodo več komunicirali, se pogovarjali s svojimi odraščajočimi otroki. Da ne bodo vedno imeli na sporedu zgolj navodila in ukaze ter spodbude, kako morajo biti še bolj ambiciozni, še bolj delavni, zato da bodo uspeli v življenju, ampak da se bodo v resnici poglobili tudi v njihov razvoj in jim pomagali pri tem, da se bodo lahko razvili v zdrave, odporne odrasle osebe," je dodal Eržen. Da je v današnjem času težko biti mlad, je dodal predstojnik Centra za duševno zdravje NIJZ Matej Vinko. "Stiske mladih so značilne tudi za različne duševne motnje. So pa hkrati te težave nekaj zelo vsakdanjega in so večinoma prehodne narave. Torej ni pričakovati, da se bo iz vsake težave razvila duševna motnja. Zato je pomembno, da ne razmišljamo zgolj o težavi in kako čim hitreje do strokovnjaka, zelo dobrodošel je primeren odziv odraslega, lahko tudi sovrstnika. Tudi taborništvo, ki je denimo pomagalo Žanu Papiču, lahko olajša stiske mlademu človeku," je opisal Vinko.
Po ocenah strokovnjakov približno 17 odstotkov Slovencev vseh starosti in spolov v obdobju enega leta doživlja stisko, ki bi že lahko zahtevala specialistično obravnavo. "Ljudje ne vedo, da lahko gredo ob hudi stiski tudi recimo v zdravstveni dom ali bolnišnico. Poleg Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov in pediatrov imamo tudi posvetovalnice, ki nudijo pomoč mladostnikom, starim od 14 let naprej. V naši posvetovalnici je vedno bolj aktualno chat svetovanje. Tu je še TOM telefon in podobno. Spletna stran zadusevnozdravje.si. je spletna stran nacionalnega programa za duševno zdravje. Tukaj je najti ogromno naslovov, ljudje se lahko obrnejo na naše območne enote NIJZ-ja, kjer imamo koordinatorje za duševno zdravje, ki jim bodo res radi pomagali," je poudarila še prim. Nuša Konec Juričič iz celjske enote NIJZ. Če svojci začutijo, da bi lahko bili njihovi bližnji ali on sami v stiski, pa je priporočljivo, da je brošura s koristnimi povezavami vedno na vidnem mestu.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
