Rozmari Petek
Pred mesecem dni so v Velenju pripravili zaključno konferenco 3DIVERSE, ki v praksi predstavlja v javnosti že zelo dobro poznane tri faze preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini. Projekt, ki je trajal do oktobra 2022 do marca letos, je bil vreden 1,45 milijona evrov; financirala ga je Evropska komisija, koordiniral ga je Zavod Kssena. Med govorci na delavnicah, ki so jih ob zaključku pripravili, je bil tudi Matej Prkič, sodelavec Lokalne energetske agencije Pomurje. Predstavil je tako imenovano plitvo geotermalijo, ki je v splošni javnosti bolj poznana kot sistem, preko katerega delujejo toplotne črpalke. Kot je znano in kot je opisal tudi Prkič, obstajajo trije sistemi delovanja toplotnih črpalk; voda – zrak, voda – voda ter voda – zemlja in vse s skupno besedo imenujejo plitva geotermalija. "Prvi sistem voda – zrak je najbolj razširjen. S sistemom voda - voda imamo izzive z vodotoki, izzive s peskom, s kemikalijami, kup stvari lahko gre narobe pri vodnjakih, narejenih za toplotno črpalko. Tretji najbolj čist in zaprt sistem je geosonda, preko katerega voda kroži in jo dogrevamo v samem sistemu. Je pa ta sistem voda – zemlja tudi najbolj finančno zahteven."
Na srečanju je predstavil projekt, s katerim so obstoječi sistem vrtca v Martjancih iz ogrevanja na kurilno olje nadgradili s toplotno črpalko. Koliko prihrankov prinaša, še ne morejo povedati, ker še ni niti ena kurilna sezona zaključena. Je pa dejstvo, da je sistem najbolj optimalen ravno na vzhodu Slovenije. "Tu imamo najbolj vroča območja, na zahodu pa najmanj." Na vprašanje, če bi bil sistem za Šaleško dolino uporaben, pa je dejal: "Lahko bi bil, predvsem za večje objekte, ustanove. S tem, da je potrebno prej celostno pregledati, kakšen sploh je toplotni tok pod zemljo in na podlagi tega ustrezno zmodelirat sistem, ki bo dolgoročno vzdržen in primerna rešitev."
Naredili bodo tri vrtine
Kot je razbrati iz aktualnega sporočila Mestne občine Velenje, že bolj ali manj vedo, kje so potencialne lokacije. "Po dosedanjih analizah je geotermalni potencial izrazitejši predvsem na severnem in vzhodnem delu Mestne občine Velenje, zlasti na območju Kozjaka ter širšega območja Škal, Škalskih Cirkovc in Vinske Gore. Takšna ocena temelji na analizi litološke zgradbe območja in toplotnih lastnosti kamnin. Za dodatno potrditev teh ugotovitev trenutno v naselju Škalske Cirkovce poteka izvedba treh raziskovalnih vrtin, globokih približno 100 metrov. Na njih bodo strokovnjaki Geološkega zavoda Slovenije izvedli test toplotnega odziva tal, s katerim bodo preverili toplotne lastnosti tal in določili ključne parametre za dimenzioniranje geotermalnih sistemov," so sporočili.
Vse to bo potekalo že v okviru drugega financiranega projekta HEAT 35. "V sodelovanju z Geološkim zavodom Slovenije poteka priprava strokovne ocene možnosti rabe geotermalne energije na območju občine. Analiza obravnava tehnične, administrativne in ekonomske vidike izvedbe geotermalnih naprav. Vključuje pregled postopkov načrtovanja in izvedbe geotermalnih sistemov, oceno investicijskih stroškov in postopke pridobivanja potrebnih dovoljenj. Na podlagi raziskav bodo pripravljeni tudi predlogi tehničnih rešitev in primernih lokacij za rabo plitve geotermalne energije," so še opisali.
Rok, do katerega mora Šaleška dolina izbrati vire, s katerimi se bo ogrevala po prenehanju obratovanja šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj, je najkasneje do leta 2033, ko bo izkopana zadnja lopata premoga. Še prej pa mora vlada podaljšati interventni zakon, na podlagi katerega so termoelektrarno preoblikovali v toplarno, saj ta velja le še leto dni.
