Bi skorajšnjemu kolapsu urgence v Trbovljah lahko sledilo Celje?

Povprečna nedelja v celjskem urgentnem centru. "A imate vročino?" starejšega gospoda prijazno povpraša sprejemna medicinska sestra. "Ne, nimam," odgovori gospod. "Vas kaj boli?" nadaljuje sestra. "Ne, veste, samo nisem pravi. Ne počutim se v redu," odvrne gospod. Nato prejme zapestnico in se, upajoč, da mu bo kdo odstopil sedež, napoti v polno čakalnico. K sprejemnemu pultu že pristopi mati z najstnico. "Kurje oko ima," pojasni v imenu hčerke. S polnim mehurjem vstopi gospa in opiše, da jo je vstavljeni kateter pekel, zato so ji ga v petek odstranili … Takoj zatem ves zaskrbljen vdre sin, ki je pripeljal mater s sumljivo bolečino v prsih. Izmerijo ji pritisk, ki se, še preden ji vbrizgajo zdravilo, že bistveno zmanjša. Medtem prekipi hčerki matere, sladkorne bolnice z vrtoglavico, ki brez hrane in inzulina po petih urah čakanja še ni videla zdravnice. "Glejte, tule vam dam papir in kar napišite vse, kar vas moti, sam pa bom to takoj poslal ministrstvu," ji odvrne zdravstveni tehnik, na katerega se obrne. "Ena sama zdravnica je za vse vas. Ne zmore hitreje. Če bi medtem na urgenco res prišel nujen primer, bi še ta zdravnica pustila vse in pomagala reševati življenje, vi pa bi čakali še veliko dlje. Več bo pritiska, prej se morda te nevzdržne razmere uredijo," vidno utrujen pribije.

Celjska bolnišnica postala pacient

A razmere se ne uredijo. Vodstvo Splošne bolnišnice Celje že leta opozarja, da nujno potrebujejo več urgentnih zdravnikov. Celjska bolnišnica sama postaja pacient. Nujno prosi zdravnike, naj ji pomagajo, smo v Večeru opozorili junija 2023. "Urgentni center je po definiciji oddelek urgentnih zdravnikov. Ker teh ni, pač to pokrivamo mi," je takrat dejal direktor bolnišnice dr. Dragan Kovačić. "Iz kardiološke ambulante, ki jo najboljše poznam, je dvanajst kardiologov opravilo 35 ambulant v urgentnem centru, pa mogoče pet svojih ambulant." "Celotna internistika je ujeta v urgentni center, namesto da bi v istem času krajšali čakalne dobe," je takrat opozoril strokovni direktor bolnišnice prof. dr. Radko Komadina. Medse sta takrat vljudno vabila urgentne in tudi družinske zdravnike iz drugih ustanov. "Zdaj gre pravzaprav že za etično vprašanje, ker je zadaj množica neobdelanih bolnikov. Mi se ne moremo obrniti stran in bolnikom reči, to pa ni naš problem," je takrat opozoril Komadina, Kovačić pa je dejal: "Potrebujemo novi dogovor med vsemi deležniki. Po mojem prepričanju bi do 55. leta morali vsi dežurati. Kot gasilci, ki tudi gredo nad požar. Vas ne zanima, ali jih je preveč ali premalo, če vam gori hiša. Enako je z zdravjem."

Oktobra istega leta sta sogovornika znova opozorila, da pri vzpostavitvi dela v urgentnem centru potrebujejo pomoč. Pacienti, ki ob morebitnih težavah veliko enostavneje vstopijo v urgentni center kot čakajo na termin pri osebnem zdravniku, jih praktično ohromijo. "Prezasedeni smo, ker smo na voljo kot supermarket," je dejal Kovačić. Mnogi pacienti so namreč ugotovili, da se je pri osebnem zdravniku treba prej naročiti, sem lahko prideš kadarkoli. Ob morebitni napotnici za specialista se na tega čaka dolgo, v urgentnem centru pa prideš neposredno do specialista, ki zaradi kadrovske podhranjenosti dežura na urgenci namesto v specialistični ambulanti. Urgentni centri tako postajajo, je že takrat poudaril Komadina, vzporedni zdravstveni domovi – med več kot sto pacienti so tako včasih kvečjemu trije urgentni.

Lažje do urgence kot do izbranega zdravnika

Po (vsaj) dveh letih javnih opozarjanj problem še zdaleč ni odpravljen, kvečjemu se je še razrasel. "Leta 2019 smo v Urgentnem centru Celje beležili 86.600 obravnav, v letu 2024 pa že 97.438, ker na povečano število obravnav v Urgentnem centru Celje in Pediatričnem urgentnem centru vpliva tudi dejstvo, da se ljudje predvsem v popoldanskem času in med vikendom ne morejo obrniti na svojega izbranega zdravnika (na primarnem nivoju) in zato pomoč poiščejo na urgenci," znova izpostavljajo v celjski bolnišnici. Veliko obravnav bi namreč lahko opravili dežurni zdravniki v zdravstvenem domu, kot so to pred letom 2016, ko so se morali po državi odpreti urgentni centri, sicer bi država morala vrniti evropska sredstva. Problematika, kdo bo delal v urgentnih centrih, že takrat ni bila razrešena. "V Splošni bolnišnici Celje je bilo dne 31. 12. 2024 v primerjavi z letom 2019 zaposlenih 20 zdravnikov manj, težave pri organizaciji mesečnega razporeda dela za izvajanje programa neprekinjenega zdravstvenega varstva pa obstojijo tudi zaradi nevključevanja posameznikov, ki so se v skladu z dikcijo 51. a-člena Zakona o zdravstveni dejavnosti dolžni vključiti v program zagotavljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva na območju svoje zdravstvene regije. Ker pa se kljub zakonski obvezi in večkratnim pozivom v večini primerov ne, so zdravniki, zaposleni v Splošni bolnišnici Celje, primorani pokrivati dodatna delovišča neprekinjenega zdravstvenega varstva," pojasnjujejo v celjski bolnišnici. Zato morajo njihovi zdravniki prioritetno pokrivati delovišča urgentnega centra in dežurstva na oddelkih. "Sledi obravnava pacientov na oddelkih in šele nato ambulantna dejavnost," so dodali.

Sklenili so "politično korektno", da si kljub pomanjkanju zdravniškega kadra, ki prioritetno pokriva vsa nujna delovišča, z maksimalno optimizacijo tako dopoldanskega kot popoldanskega dela nenehno prizadevajo zagotoviti čim več elektivnih posegov in pregledov. "Največje kadrovsko pomanjkanje se sicer občuti na oddelkih, kjer je sicer kadrovski primanjkljaj. To so oddelek za splošno in abdominalno kirurgijo za področje zdravstvene nege ter UCC in radiološki oddelek. S problematiko izvajanja NZV sta bila seznanjena tudi pristojno ministrstvo in inšpektorat, zato se nadejamo čimprejšnje razrešitve problematike," so še dodali za Večer. 

Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež je ob robu sestanka v Slovenj Gradcu komentiral tudi vprašanje o razmerah v celjski bolnišnici, kjer bodo sicer tudi kmalu imeli sestanek. "Celjski urgentni center normalno funkcionira, vanj se vključujejo tudi primarni zdravniki ne le iz Celja, ampak tudi drugih zdravstvenih domov. Na trenutke imam občutek, da se želi v to problematiko umetno pripeljati čim več enot. Povsod so obremenitve, to je več kot jasno, tega ne želimo zminimalizirati ali pomesti pod preprogo. Je pa neprimerno, da govorimo o kritični situaciji na vsaki točki v vsakem trenutku. Vsekakor se zavedamo in bojimo obdobja porasta respiratornih obolenj," je dejal Kordež. Poudaril, je, da v sodelovanju s stroko pripravljajo protokole za odzivanje ob polnih obremenitvah. "Treba je iskati rešitve. Je pa dejstvo, da pripravljamo vzpostavitev novega zavoda za nujno medicinsko pomoč skupaj s strokovnjaki iz urgentne medicine. Koncept je treba prilagoditi novim razmeram in potrebam v starajoči se družbi. Spremembe so se dogajale prepočasi oziroma jih ni bilo," je še dejal državni sekretar.