
Na Policijski upravi Ljubljana so predstavili podrobnosti obsežne mednarodne kriminalistične preiskave, v kateri so razkrili dobro organizirano kriminalno mrežo, ki naj bi se ukvarjala s tihotapljenjem prepovedanih drog in orožja, njeno delovanje pa naj bi spremljali tudi nasilni obračuni. V Sloveniji sta se zgodili dve ugrabitvi, kriminalisti preverjajo povezave z več streljanji in dvema še neraziskanima eksplozijama, v tujini pa združbo povezujejo celo z umori. Preiskava je trajala štiri leta, kriminalne povezave pa so segale od Slovenije do Španije, Nizozemske in drugih evropskih držav.
V zaključni akciji, ki je potekala minuli torek, je sodelovalo približno 400 kriminalistov. Na območjih Ljubljane, Celja in Kopra so opravili več kot 41 hišnih preiskav in prijeli 34 osumljencev, večinoma slovenskih državljanov. Sedemnajstim so odvzeli prostost, 15 pa jih je ostalo v policijskem pridržanju. Eno hišno preiskavo so opravili tudi pri slovenskem državljanu v Španiji, eden glavnih osumljencev pa je bil že pred dnevi na podlagi evropskega naloga za prijetje prijet na Hrvaškem, kjer je v ekstradicijskem priporu.
Podrobnosti sta na tiskovni konferenci predstavila Stojan Belšak, vodja oddelka za organizirano kriminaliteto na sektorju kriminalistične policije Policijske uprave Ljubljana, in Mišo Radovančević, vodja oddelka za prepovedane droge v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi. Preiskavo je usmerjalo Specializirano državno tožilstvo, slovenski kriminalisti pa so sodelovali s policijami 22 držav.


Zaradi izgubljenih pošiljk ugrabitve
Med štiriletno preiskavo so kriminalisti ugotovili, da velikih zaslužkov s prepovedanimi drogami niso spremljali le spori med člani kriminalne mreže, temveč tudi nasilni obračuni. Na območju Slovenije sta se zgodili dve ugrabitvi, povezani s preiskovanimi kriminalnimi posli. Po Belšakovih besedah naj bi člani združbe zaradi velikih izgub, ki so nastale ob policijskih zasegih drog, skušali ugotoviti, kdo policiji izdaja informacije o njihovih dejavnostih. V obeh primerih so policisti uspešno posredovali in preprečili nadaljnja kazniva dejanja. "Narava kriminalne združbe je brezkompromisna," je poudaril Belšak.
Kriminalisti preverjajo tudi povezave članov združbe z dvema še neraziskanima eksplozijama ter več streljanji na območju Ljubljane in širše. Za zdaj gre za indice, konkretnih primerov pa na tiskovni konferenci niso razkrili. Belšak je pojasnil še, da preiskovano kriminalno mrežo v tujini povezujejo z več umori.

Preiskava je zajela šest med seboj povezanih kriminalnih združb, zoper katere so kriminalisti na Okrožno sodišče v Ljubljani podali šest ločenih kazenskih ovadb. Doslej so ugotovili več kot 60 kaznivih dejanj, povezanih s prepovedanimi drogami, najmanj pet kaznivih dejanj s področja nedovoljenega prometa z orožjem in tri, povezana s ponarejenimi zdravili. Podali so tudi ovadbe zaradi poskusa ugrabitve, poskusa umora in izsiljevanja. Ocenjena vrednost razkritih kriminalnih poslov presega 37 milijonov evrov.
Med zaključnimi hišnimi preiskavami so kriminalisti zasegli približno 88.000 evrov gotovine, 15 kilogramov amfetamina in 51 kilogramov konoplje. Zasegli so tudi avtomatsko oziroma jurišno puško ter sedem kosov drugega strelnega orožja, od tega tri v Španiji. Med zaseženimi predmeti so bili še komunikacijske naprave, policijska značka, lisice in več dragocenih ročnih ur. V Španiji so preiskovalci odkrili tudi prirejen prostor za gojenje konoplje s 145 rastlinami.
Razsežnosti kriminalnih poslov razkrivajo tudi količine prepovedanih drog, ki so jih preiskovalci povezali z osumljenci. Skupno gre za skoraj štiri tone različnih drog, med njimi več kot tri tone konoplje, več kot 700 kilogramov kokaina, več kot 100 kilogramov heroina, 30 kilogramov amfetamina, okoli 20 kilogramov metamfetamina in več kot 12 kilogramov MDMA. Preiskava je zajela še promet s ketaminom, hašišem, več kot 18.000 tabletami ekstazija in približno tisoč enotami psihoaktivnih gob ter več kot 450 litri tekočin in predhodnih sestavin za proizvodnjo oziroma predelavo drog. Pri tem ne gre zgolj za zasežene količine, temveč tudi za pošiljke in posle, ki so jih kriminalisti rekonstruirali na podlagi dokazov.
[NOVO] Ena od šestih združb se je ukvarjala tudi s tihotapljenjem zdravil za zdravljenje motenj erekcije. Iz Indije je prek Hamburga v Slovenijo skušala pretihotapiti kar 700.910 enot teh zdravil, ki so bila v ladijskem zabojniku skrita med keramičnimi ploščicami. Pošiljko, ocenjeno na približno 1,4 milijona evrov, so septembra lani zasegli v Hamburgu.
"Kriminalne združbe ne poznajo meja in ovir," je poudaril Radovančević. Po njegovih besedah je prav mednarodno sodelovanje ključno za uspešno preiskovanje tovrstnih kaznivih dejanj. Dodal je, da majhnost Slovenije pri pregonu organiziranega kriminala ni omejitev, kriminalne združbe pa pozval, naj ne podcenjujejo dela slovenske policije.

Europol razkril način tihotapljenja drog
Medtem ko so slovenski kriminalisti predstavili predvsem dogajanje v Sloveniji, je Europol v sporočilu za javnost podrobneje opisal, kako je kriminalna mreža delovala po Evropi. Po njegovih ugotovitvah so v njej sodelovali državljani Bosne in Hercegovine, Srbije, Slovenije, Bolgarije, Turčije in Nizozemske.
Združba naj bi za tihotapljenje prepovedanih drog uporabljala ustaljene evropske trgovske poti, pošiljke pa skrivala med povsem zakonitim tovorom. Voznike so novačili predvsem v Sloveniji, Bosni in Hercegovini ter Bolgariji, droge pa prevažali s tovornjaki, kombiji in osebnimi avtomobili. Zakoniti prevozi blaga so služili kot krinka za nezakonite posle, hkrati pa so z njimi ustvarjali prihodke in zmanjševali stroške tihotapljenja.

Kokain, konopljo, amfetamine, MDMA in metamfetamin so prevažali predvsem iz Belgije, Nizozemske in Španije v druge evropske države. Pri organizaciji prevozov in medsebojnem dogovarjanju so uporabljali šifrirane komunikacijske sisteme SKY ECC in CryptCom, s katerimi so skušali prikriti svoje dejavnosti pred organi pregona.
Mednarodno preiskavo so izvajali tudi v okviru Europolovih operativnih skupin Balkan Cartel in Balkan Lynx, pomembno vlogo pa sta imela Eurojust in skupna preiskovalna skupina, v kateri so sodelovali policijski in pravosodni organi več držav. Na dan zaključne akcije je v Ljubljani deloval mednarodni koordinacijski center, iz katerega so v realnem času usklajevali delo preiskovalcev v posameznih državah. V njem sta sodelovala tudi Europolov strokovnjak in hrvaški preiskovalec.
Europol je razkril tudi, kako naj bi člani kriminalne mreže obračunavali med seboj. Ko so pošiljke drog izginile, jih je zasegla policija ali so med člani izbruhnili spori, naj bi sledila nasilna maščevanja. Tarče napadov niso bili le člani združbe, ampak tudi njihovi družinski člani. Preiskovalci mrežo povezujejo z več umori, poskusi umorov in napadi z eksplozivnimi sredstvi, tudi ročnimi bombami.
Z nasiljem naj bi skušali izterjati izgubljeni denar, kaznovati domnevno odgovorne za propadle posle in ohraniti nadzor nad kriminalnimi dejavnostmi. Med preiskavo so med drugim odkrili tudi poskus umora v Španiji.
Zasežene droge le del kriminalnih poslov
Slovenska policija je navedla, da so v povezanih preiskavah med februarjem 2023 in septembrom letos dejansko zasegli približno 253 kilogramov kokaina, 604 kilograme konoplje, 18,8 kilograma metamfetamina in 825 gramov MDMA. Zasegli so tudi približno 415 litrov anhidrida ocetne kisline, avtomatsko strelno orožje z dušilcem, strelivo in več pištol.
Toda preiskovalci so ugotovili, da je bil dejanski obseg trgovine z drogami bistveno večji, kot so nakazovale zasežene količine. S pomočjo podatkov iz šifriranih komunikacijskih sistemov in drugih dokazov so namreč rekonstruirali številne dodatne prevoze in posle, povezane s približno 2,5 tone konoplje, 474 kilogrami kokaina, 104 kilogrami heroina, 30 kilogrami amfetaminov, 11,6 kilograma MDMA ter manjšimi količinami drugih prepovedanih drog. Zaradi teh poslov naj bi osumljence prav tako kazensko preganjali.
Prav šifrirana sporočila so preiskovalcem omogočila vpogled v razsežnosti kriminalnih poslov, ki so bili precej večji, kot so sprva nakazovale zasežene pošiljke.

Elizabeta Planinšič





