"Novih davkov ne bo," je minister za finance Andrej Šircelj zagotovil, potem ko je vlada sprejela popravek proračuna za leto 2027 in predlog proračuna za leto 2028. Predsednik vlade Janez Janša pa je napovedal davčno reformo. Za leto 2027 je po besedah ministra za finance v državnem proračunu predvidenih 17 milijard evrov prihodkov, odhodki pa se zvišujejo na nekaj manj kot 19,4 milijarde evrov. Primanjkljaj bo tako znašal 2,3 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). V proračunu za leto 2028 je ob nekaj manj kot 17,7 milijarde evrov prihodkov načrtovanih za 19,4 milijarde evrov odhodkov, primanjkljaj naj bi se tako znižal na 1,7 milijarde evrov, kar je dva odstotka BDP.
"Smo v okviru fiskalnih pravil, zagotavljamo stabilnost, varnost in predvidljivost, novih davkov ne uvajamo," je po poročanju STA dejal Andrej Šircelj. Na ministrstvu za finance pa so dodatno pojasnili, da to ne velja v primeru sočasne razbremenitve na drugih davčnih področjih. Predsednik vlade Janez Janša je povedal, da vlada v prihodnjih dveh letih prav tako še ne načrtuje zmanjšanja števila zaposlenih v javnem sektorju za po deset odstotkov.
V zbirnem kadrovskem načrtu oseb javnega prava, ki je sestavni del proračunskih dokumentov, je tako zapisano, da dovoljeno število zaposlenih, ki se financirajo iz javnih sredstev, ne sme biti višje kot letos. Nespremenjene ostajajo številke tudi v kadrovskem načrtu nevladnih uporabnikov državnega proračuna. V skupnem kadrovskem načrtu organov državne uprave je določena posebna kvota dovoljenih zaposlitev izključno za pripravnike, več zaposlitev pa je dovoljenih na sodiščih.
Ministrstvo za obrambo bo imelo po navedbah ministrstva za finance v letu 2027 po predlogu, ki ga je potrdila vlada, na voljo 1,9 milijarde evrov, v letu 2028 pa 2,2 milijarde evrov. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino ima v predlogu proračuna za leto 2027 na voljo 3,33 milijarde evrov, v letu 2028 pa 3,36 milijarde evrov. Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo v letu 2027 lahko računa na 1,1 milijarde evrov, v letu 2028 pa na dobro milijardo evrov. Ministrstvu za infrastrukturo in energetiko vlada v letu 2027 namenja slabih 1,7 milijarde evrov, v letu 2028 pa dobrih 1,5 milijarde evrov.
Ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve je v vladnem predlogu v letu 2027 dodeljenih slabih 1,9 milijarde evrov, v letu 2028 pa dobrih 1,9 milijarde evrov. Ministrstvo za zdravje v prihodnjem letu lahko računa na 817 milijonov evrov, v letu 2028 pa na 773 milijonov evrov. Ministrstvu za kulturo želi vlada v prihodnjem letu nameniti 320 milijonov evrov, v letu 2028 pa deset milijonov evrov manj. Ministrstvu za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj bi letos dodelila 714 milijonov evrov, v letu 2028 pa 396 milijonov evrov.
Andrej Šircelj je izpostavil, da je gospodarstvo v odličnem stanju, narašča tudi kreditna aktivnost bank. Mednarodni denarni sklad je pred kratkim Sloveniji za letos napovedal 3,2-odstotno gospodarsko rast in za prihodnje leto 2,2-odstotno. Takšna rast je po ministrovih besedah ena najvišjih v Evropi in na tej podlagi je vlada pripravila predlog proračunov za prihodnji dve leti.
Janez Janša je pojasnil, da vlada pošilja predlog proračunov za leti 2027 in 2028 v državni zbor z nekajdnevno zamudo, ker so poslanci šele pred nekaj dnevi potrdili rebalans letošnjega proračuna, brez tega pa načrtovati za naprej ni mogoče. Poleg tega je čakala na najnovejše gospodarske napovedi. Vlada bi morala predloga obeh proračunov skupaj s pripadajočimi dokumenti poslati v državni zbor do prvega oktobra. Proračun za leto 2027, za katerega vlada predlaga popravek, je bil v državnem zboru sprejet lani jeseni.
"Pri ocenjevanju državnega proračuna ne smemo nikoli pozabiti, da je ta sestavljen iz denarnih tokov. V prognozi za leto 2027 so tako prihodki ocenjeni ob domnevni rasti denarnega BDP, ki vključuje realno rast in inflacijo, in sicer na ravni okoli 6 odstotkov. Da bi lahko rasli denarni prihodki proračuna na ravni 6,7 odstotka, bodo morali povečati kakšno davčno obremenitev. Pri tem pa je sporna ocena rasti realnega BDP, saj se letos končuje investicijski val, ki letos popravlja gospodarske rezultate," je za Večer pojasnil profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Maks Tajnikar.
Ob tem pa je rast načrtovanih denarnih odhodkov po njegovih besedah le malenkost večja od rasti prihodkov, čeprav so se nekateri odhodki, kot so odhodki za obrambo, radikalno povečali. "V razrezu odhodkov po ministrstvih pa jasno vidimo zmanjšanje odhodkov za regionalni razvoj oziroma državne investicije in tudi za zdravstvo ter kulturo. Pri tem pa se moramo zavedati, da že ohranitev denarne ravni odhodkov pomeni njihov realni padec, saj je uradno načrtovana inflacija 3,6 odstotka," razlaga Maks Tajnikar.
V takih razmerah po njegovih besedah načrtovan primanjkljaj državnega proračuna zgolj ohranjanja njegove realne ravni. "V letu 2028 bi ob danes znanih okoliščinah pričakoval nižjo gospodarsko rast in težje zapiranje državnega proračuna. Ampak stvari se tako hitro spreminjajo, da je načrtovanje zgolj igra," pravi profesor Tajnikar.
Andrej Šircelj je dejal, da vzbuja skrb tisto, kar je aktualna vlada podedovala od prejšnje. "Predvsem na področju plač, osebnih dohodkov in tudi drugih odhodkov je šlo za finančni razvrat. Ti odhodki so se povečevali brez kakršnegakoli nadzora, tudi v nasprotju z njihovimi lastnimi načrti, kar je povzročilo, da je rast plač znašala okoli deset odstotkov," so ministrove besede povzeli na STA. Vlada je po njegovih besedah odločena dediščino, ki jo je podedovala od prejšnje vlade, popraviti s proračunoma za leti 2027 in 2028. Janez Janša celovit predlog davčne reforme na mizi članov vlade pričakuje v začetku prihodnjega leta.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
