Na ministrstvu za kulturo so po besedah ministrice Ignacije Fridl Jarc po dveh napornih mesecih uspeli deloma sanirati primanjkljaj, ki so ga razkrili julija. Ministrstvu se z rebalansom obeta 2,2 milijona evrov dodatnih integralnih sredstev, z njimi in prerazporeditvami bodo lahko izvedli projekte, za katere so izdane odločbe in podpisane pogodbe. Kot je na današnji novinarski konferenci še napovedala ministrica, bodo z dodatnimi sredstvi in prerazporeditvami predvidoma lahko izvedli tudi tiste razpise, ki so že v fazi oddanih sklepov o izbiri.
Spomnila je, da so po pregledu finančnega stanja v proračunu ministrstva za kulturo ugotovili primanjkljaj v višini 8,9 milijona evrov za tekoče financiranje zakonskih in pogodbenih obveznosti do konca leta. Poudarila je, da so nemudoma pristopili k reševanju problematike in v pogajanjih z ministrstvom za finance uspeli pripraviti taka izhodišča rebalansa proračuna za leto 2026, da so jim zagotovili 2,2 milijona dodatnih integralih sredstev v proračunu ministrstva za kulturo.
"S kohezijskimi sredstvi se ne da pokriti primanjkljaja"
V izhodiščih za rebalans državnega proračuna, ki jih je potrdila vlada, je sicer za ministrstvo za kulturo predvidenih 13,6 milijona evrov dodatnih sredstev. A, kot je pojasnila ministrica, so ostala kohezijska sredstva in z njimi ne morejo pokrivati omenjenega primanjkljaja. Poleg tega je bilo treba ta primanjkljaj nemudoma pokriti, saj niso imeli sredstev za plačilo socialnih prispevkov samozaposlenim. Zato v tistem trenutku ni bilo druge rešitve, kot da so razpise, kjer odločbe in pogodbe niso bile izdane, zaustavili.
Razpis za delovne štipendije ostaja zaustavljen
Na vprašanje, kako bo z razpisom za dodelitev delovnih štipendij, ki ga je ministrstvo prav tako zaustavilo, pa je ministrica pojasnila, da bodo z dodatnimi integralnimi sredstvi pokrivali izključno primanjkljaj na postavki za samozaposlene v kulturi, kjer je ta znašal 3,9 milijona. Pojasnila je, da so morali za tekoče izpolnjevanje svojih obveznosti na to postavko sredstva preusmeriti, še preden so bila v izhodiščih rebalansa zagotovljena dodatna. Zato je bila edina rešitev zaustavitev razpisov, kjer odločbe in pogodbe niso bile izdane, in med njimi so tudi delovne štipendije, je menila ministrica.
Ker je večina dodatnih sredstev, ki naj bi jih za leto 2026 dobili z rebalansom, kohezijskih, bodo poskušali takoj po sprejetju rebalansa izdati nekatere dodatne javne pozive, kar tudi že usklajujejo z ministrstvom za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj, da bi se lahko ta sredstva v letu 2026 v čim večji višini počrpala. Zagotovo pa bodo ta sredstva ostala kulturi in se morebiti prenesla v leto 2027, je poudarila ministrica.
Ministrica: Pri črpanju evropskih sredstev bolj uspešni kot prej
Kot je izpostavila, so bili v teh dveh mesecih zelo uspešni pri črpanju evropskih sredstev. Ob prevzemu vodenja ministrstva so bila iz načrta za okrevanje in odpornost, ki se izteče 31. avgusta, sredstva črpana le v višini 80 odstotkov. Trenutno je počrpanih že 85 odstotkov sredstev, so pa zagotovili, da bo do konca avgusta počrpanih 97 odstotkov.
In če je prejšnje vodstvo ministrstva v štirih letih, kolikor se ta kohezija že izvaja, uspelo počrpati le štiri odstotke kohezijskih sredstev, so trenutno pri črpanju teh sredstev na višini 5,1 odstotka, načrtujejo pa, da bodo do konca leta dosegli 14 odstotkov, je povedala Fridl Jarc.
Izpeljali so tudi postopek racionalizacije na ministrstvu za kulturo. V odprodaji dve vozili, s 1. avgustom so skoraj v celoti ukinili študentsko delo, poleg tega se bo s 1. septembrom za šest ljudi zmanjšalo število zaposlenih na ministrstvu.
Ministrica je tudi komentirala izjavo iz intervjuja za Nova24TV v času, ko je bila še vodja programa na Slovenski matici: "Izkušnja, da ležiš na domačem kavču in ti država plačuje prispevke, zagotovo ni neka eksistencialna izkušnja." Kot je dejala ministrica, je ta izjava, ki te dni kroži po družbenih omrežjih, povsem iztrgana iz konteksta. Poudarila je, da ni nikoli govorila, da so kulturniki paraziti ter da je v konkretnem primeru govorila o tem, da so za ustvarjalnost včasih pomembne tudi druge življenjske izkušnje.
