Elizabeta Planinšič
Za velik požar v teh dneh ni potrebna strela. Dovolj je že ena sama iskra. Iskra brusilke, kosilnice, motorne žage ali odvrženega cigaretnega ogorka. Po tednih visokih temperatur, skoraj brez padavin, je vegetacija po vsej Sloveniji močno izsušena. Če se temu pridruži še veter, se lahko ogenj v nekaj minutah razširi na večje površine.
To niso le opozorila pristojnih služb, ampak razmere, ki jih potrjujejo tudi zadnji dogodki. Sredi julija je na Beli glavi nad Bohinjem zagorelo na težko dostopnem območju Triglavskega narodnega parka. Letali Air Tractor sta z več deset naleti na požarišče odvrgli približno 126.000 litrov vode in skupaj z gasilci preprečili širjenje ognja. Le nekaj dni pozneje je zagorelo še na pobočju Planje nad Strmcem v občini Bovec. Letali sta opravili štiri odmete in na požarišče odvrgli okoli 12.000 litrov vode, kar je gasilcem omogočilo, da so požar hitro omejili.
Kritično deset do 14 dni
Prav zaradi takšnih razmer je Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje razglasila veliko požarno ogroženost za celotno državo, za občine Koper, Sežana, Divača, Hrpelje - Kozina, Komen, Nova Gorica, Miren - Kostanjevica in Renče - Vogrsko pa zelo veliko požarno ogroženost. Gre za najvišjo stopnjo opozorila, ki je bila po letu 2005 razglašena šele četrtič. Pred tem je država enak ukrep sprejela leta 2006, 2012 in 2022, ko je Kras prizadel največji požar v zgodovini samostojne Slovenije.
"Imamo že tretji vročinski val letos. Vegetacija je močno izsušena, skoraj 60 odstotkov Slovenije pokrivajo gozdovi, ob vetru pa se lahko požar zelo hitro razširi," opozarja generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Leon Behin. Po njegovih besedah bodo razmere kritične še najmanj deset do štirinajst dni, zato ljudi poziva, naj se izogibajo vsakršnim dejavnostim, pri katerih bi lahko nastala iskra.
Na območjih z zelo veliko požarno ogroženostjo so prepovedani kurjenje, uporaba odprtega ognja, kresovi, požiganje, odmetavanje gorečih predmetov ter dela in dejavnosti, pri katerih lahko nastajajo iskre. Nadzor nad spoštovanjem prepovedi bodo izvajali inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter policija.
Toda letošnja razglasitev ni pomembna le zaradi prepovedi. Je tudi pokazatelj, kako se je država po požaru na Krasu leta 2022 pripravila na spopad z velikimi požari v naravi. Takrat se je pokazalo, da Slovenija za obsežne požare nima dovolj lastnih zmogljivosti za gašenje iz zraka in je v veliki meri odvisna od pomoči iz tujine. Danes je slika drugačna. Na Brniku so stalno nameščena štiri letala Air Tractor, ki predstavljajo jedro državne enote za podporo gašenju iz zraka. V njej deluje 25 pripadnikov, zaposlenih je osem pilotov, dodatni trije sodelujejo pogodbeno. Za popolno operativnost bi jih potrebovali najmanj deset.
Zajemanje vode med letenjem
"Pilota za letalo Air Tractor ni mogoče usposobiti čez noč. Izobraževanje in urjenje trajata od enega do dveh let," pojasnjuje vodja sektorja za izvajanje podpore gašenju iz zraka Mitja Vidmar.
Ko na številko 112 prispe prijava požara v naravi, center za obveščanje glede na razmere aktivira gasilske enote in po potrebi tudi air tractorje. Njihova največja prednost ni le količina vode, ki jo lahko odvržejo, ampak predvsem hitrost odziva. Če je požar dostopen iz zraka, lahko začnejo gasiti že v času, ko gasilci na tleh šele vzpostavljajo prve napadalne linije.
Prav način zajemanja vode air tractorje loči od večine drugih zračnih plovil za gašenje. Letalu za polnjenje rezervoarja ni treba pristati na letališču. Med drsenjem po vodni gladini skozi poseben sistem v približno 20 sekundah zajame do 3100 litrov vode, nato pa takoj znova poleti proti požarišču. Če je vodni vir blizu, lahko v kratkem času opravi več zaporednih odmetov, kar je pri omejevanju požara v začetni fazi pogosto odločilnega pomena.
"Vedno skušamo izbrati najbližji primeren vodni vir, saj želimo čim več časa nameniti gašenju in čim manj preletom," pojasnjuje Mitja Vidmar. Za zajem vode namreč ni primerna vsaka reka ali jezero. Pilot potrebuje približno kilometer dolgo, dovolj široko in mirno vodno površino, da lahko varno zajame vodo in ponovno vzleti.
V Sloveniji air tractorji najpogosteje zajemajo vodo v Bohinjskem jezeru, na morju, na odsekih Drave med Mariborom in Ptujem ter med Vuzenico in Dravogradom, pa tudi na odseku Save med Krškim in Brežicami. Če je požarišče bližje primernemu vodnemu viru v sosednji državi, lahko vodo zajemajo tudi tam.
Posadke niso dejavne le takrat, ko zagori. Ob razglašeni požarni ogroženosti spremljajo vremenske razmere, stanje vegetacije in opravljajo preventivne polete nad najbolj izpostavljenimi območji, da lahko ob prvem klicu na pomoč vzletijo v najkrajšem možnem času.
Letos že dvanajstkrat
Pri večjih požarih air tractorji ne delujejo sami. Njihovo delo dopolnjujejo helikopterji Slovenske vojske in policije, ki gasijo na težje dostopnih območjih, prevažajo gasilce in opremo ter iz zraka spremljajo razvoj požara. Prav usklajeno delovanje vseh zračnih in zemeljskih enot je ena največjih sprememb po požaru na Krasu, kjer je postalo jasno, da mora biti odziv hiter in natančno usklajen že od prvih minut.
Da se naložbe že poznajo, kažejo tudi podatki. V Sloveniji od leta 2020 vsako leto izbruhne od 1000 do 1600 požarov v naravnem okolju, pri čemer običajno pogori od 300 do 400 hektarjev površin. Letos je ogenj doslej uničil 157 hektarjev, največ na območju Bohinja in Brestovice pri Komnu. Po Behinovih besedah je pomembna razlika predvsem v hitrosti prvega odziva. Air tractorji so lani posredovali dvanajstkrat, izkušnje pa kažejo, da je mogoče s hitrim posredovanjem iz zraka marsikateri požar omejiti, še preden se razvije v katastrofo, kakršna je leta 2022 prizadela Kras.
Strokovnjaki opozarjajo, da bodo zaradi podnebnih sprememb vročinski valovi daljši, vegetacija pa vse bolj izsušena, zato bodo tudi razmere za nastanek požarov zahtevnejše. Prav zato bo sistem gašenja iz zraka v prihodnjih letih ostal eden ključnih stebrov zaščite pred velikimi požari.
Toda tudi najbolj izurjeni piloti, štiri letala Air Tractor in dobro usklajen sistem imajo svojo mejo. Njihovo delo se začne šele, ko je ogenj že zagorel. Največ za preprečitev požarov lahko zato še vedno naredijo ljudje sami. V dneh, kakršni so pred Slovenijo, je namreč za veliko intervencijo včasih res dovolj že ena sama iskra.
