Matej Grošelj
Janez Janša v opoziciji kritizira hitenje z zakonodajnimi postopki. Ko vodi vlado, ga to ne moti.
Ko parlament začne delovati po logiki izrednega stanja, tudi ko izrednega stanja ni, se ne spreminja le hitrost sprejemanja zakonov – spreminja se kakovost demokracije. V Sloveniji so skrajšani in nujni zakonodajni postopki, namenjeni izjemnim okoliščinam, v zadnjih letih vse bolj postali pravilo. Potem ko je prejšnji mandat postavil rekord po številu izrednih sej in hitrih zakonodajnih postopkov, se pod novo oblastjo trend ne umirja, temveč stopnjuje. Komisija za preprečevanje korupcije opozarja na povečana korupcijska tveganja, zniževanje standardov preglednosti in odgovornosti, stroka pa svari pred političnimi posegi, ki nastajajo brez javne razprave in vključevanja ključnih institucij. Nekdanji premier in ustavni pravnik Miro Cerar opozarja, da nujni postopki postajajo nevarna stalnica, čeprav bi morali ostati izjema. Zakaj je hitenje pri sprejemanju zakonov postalo novo politično orožje, kakšne posledice ima za pravno državo in zakaj bi bilo treba, kot pravi Cerar, "duha spraviti nazaj v steklenico"?
Obiščite spletno stran brez oglasov.
