Petra Vidali
Ministrstvo za kulturo je v ponedeljek prejemnike sredstev obvestilo, da do predvidenega jesenskega rebalansa ne sprejema novih zahtevkov za izplačila, po rebalansu pa naj bi se pogodbena sredstva za programe in projekte, ki jih v letu 2026 sofinancira ministrstvo, zmanjšala z aneksi k pogodbam.
Pismo se glasi: "Po navodilu vodstva vas obveščamo, da je bilo ministrstvo za kulturo seznanjeno s postopki priprave rebalansa proračuna Republike Slovenije. Zaradi velikega primanjkljaja finančnih sredstev v proračunu ministrstva za kulturo za leto 2026 se bodo skladno z razpisnimi in pogodbenimi določili odobrena sredstva predvidoma zmanjšala.
Hkrati vas prosimo, da do nadaljnjega ne pošiljate zahtevkov za nadaljnja izplačila, saj bo o nadaljnjem financiranju mogoče odločati šele po sprejetju rebalansa proračuna, ki je predviden v septembru 2026.
Žal je ugotovljeni primanjkljaj posledica stanja, ki ga je novo vodstvo ministrstva za kulturo zaznalo ob pregledu primopredaje poslov. S sprejetimi ukrepi si vodstvo prizadeva urediti nastale razmere ter zagotoviti odgovorno in vzdržno upravljanje proračunskih sredstev, saj verjame, da bodo s skupnimi prizadevanji uspešno premostili nastalo situacijo in v prihodnjih letih zagotovili stabilnejše financiranje slovenske kulture."
Je to res učinkovit ukrep za stabilizacijo javnih financ?
Takojšnji odzivi nekaterih posameznikov in organizacij, ki so dobili sporočilo, so izrisali dokaj jasen okvir dogajanja: obvestila po naših poizvedovanjih niso prejeli javni zavodi v kulturi, ki so največji porabniki proračunskih sredstev. Vendar se, zaradi splošne formulacije o "velikem primanjkljaju finančnih sredstev v proračunu ministrstva za kulturo", bojijo, da bi zmanjševanje lahko doletelo tudi njih. Obvestila so dobili nevladne organizacije (NVO) in samostojni delavci v kulturi s projekti, ki so znotraj proračuna za kulturo relativno majhna postavka, za ustvarjalce pa največkrat edina možnost preživetja.
Na ministrstvo za kulturo smo poslali naslednja vprašanja: "Kolikšen je primanjkljaj v proračunu za kulturo? Ali ste ugotovili, na katerih postavkah je nastal primanjkljaj? Je to prav pri razpisih za NVO in samostojne delavce v kulturi ali pa se je vodstvo ministrstva ne glede na izvor problema odločilo, kako bo saniralo primanjkljaj?" Odgovore še pričakujemo.
Prizadeti ustvarjalci se v odzivih sprašujejo predvsem, ali je to res učinkovit ukrep za stabilizacijo javnih financ. Predsednica Društva za sodobni ples Slovenije Teja Reba je med drugim zapisala: "Nevladne organizacije nimajo kapitalskih rezerv. Delujejo projektno, sredstva pa so namenjena konkretnim javnim programom in plačilu konkretnega dela ljudi. Ko država sredi leta ustavi izplačila ali zmanjša že dogovorjeno financiranje, prizadene ustvarjalce, producente, tehnike, pedagoge in številne druge, ki so svoje delo že opravili ali ga izvajajo na podlagi veljavnih pogodb.
Varčevanje, ki prinese zanemarljiv prihranek, hkrati pa ogrozi izvedbo kulturnih programov, delovna mesta in zaupanje v državo kot pogodbeno partnerico, ni odgovorno upravljanje javnih financ.
Od ministrstva za kulturo zato zahtevam, da javno objavi:
- realizacijo po proračunskih postavkah MK do 30. 6. 2026;
- seznam postavk, kjer se izplačila ustavljajo;
- pravno podlago za zadržanje zahtevkov;
- predviden odstotek znižanja po področjih."
Odziv pripravlja Asociacija, društvo nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture. Predvidoma ga bodo javnosti posredovali danes.
"Pogodbene obveznosti izvajate naprej"
CNVOS; center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, medtem sporoča:
"Vsem prejemnikom takšnih obvestil (ministrstva za kulturo ali katerega koli drugega ministrstva) priporočamo, da:
• 𝗽𝗼𝗴𝗼𝗱𝗯𝗲𝗻𝗲 𝗮𝗸𝘁𝗶𝘃𝗻𝗼𝘀𝘁𝗶 𝗶𝘇𝘃𝗮𝗷𝗮𝘁𝗲 𝗻𝗮𝗽𝗿𝗲𝗷 𝗻𝗮𝘁𝗮𝗻𝗸𝗼 𝘁𝗮𝗸𝗼, 𝗸𝗼𝘁 𝗷𝗲 𝗽𝗿𝗲𝗱𝘃𝗶𝗱𝗲𝗻𝗼 𝘃 𝗽𝗼𝗴𝗼𝗱𝗯𝗶 𝗼𝘇. 𝘃 𝗽𝗼𝘁𝗿𝗷𝗲𝗻𝗲𝗺 𝗱𝗲𝗹𝗼𝘃𝗻𝗲𝗺 𝗻𝗮𝗰̌𝗿𝘁𝘂 𝗽𝗿𝗼𝗷𝗲𝗸𝘁𝗮 𝗮𝗹𝗶 𝗽𝗿𝗼𝗴𝗿𝗮𝗺𝗮,
• 𝘀̌𝗲 𝗻𝗮𝗽𝗿𝗲𝗷 𝗽𝗹𝗮𝗰̌𝘂𝗷𝗲𝘁𝗲 𝘃𝘀𝗲 𝗿𝗮𝗰̌𝘂𝗻𝗲,
• 𝘇𝗮𝗵𝘁𝗲𝘃𝗸𝗲 𝗶𝗻 𝗽𝗼𝗿𝗼𝗰̌𝗶𝗹𝗮 𝘀̌𝗲 𝗻𝗮𝗽𝗿𝗲𝗷 𝗽𝗼𝘀̌𝗶𝗹𝗷𝗮𝗷𝘁𝗲 𝘃 𝗽𝗼𝗴𝗼𝗱𝗯𝗲𝗻𝗶𝗵 𝗿𝗼𝗸𝗶𝗵 (𝗶𝗻 𝗰̌𝗶𝗺 𝗽𝗿𝗲𝗷, 𝘀𝗮𝗷 𝗿𝗼𝗸 𝗺𝗶𝗻𝗶𝘀𝘁𝗿𝘀𝘁𝘃𝗮 𝘇𝗮 𝗶𝘇𝗽𝗹𝗮𝗰̌𝗶𝗹𝗼 𝘀𝗿𝗲𝗱𝘀𝘁𝗲𝘃 𝗽𝗿𝗮𝘃𝗶𝗹𝗼𝗺𝗮 𝘁𝗲𝗰̌𝗲 𝗼𝗱 𝗽𝗿𝗲𝗷𝗲𝗺𝗮 𝗽𝗼𝗽𝗼𝗹𝗻𝗲𝗴𝗮 𝘇𝗮𝗵𝘁𝗲𝘃𝗸𝗮).
𝗢𝗯𝗿𝗮𝘇𝗹𝗼𝘇̌𝗶𝘁𝗲𝘃:
Če vas ministrstvo zgolj obvesti, da je seznanjeno s postopkom priprave rebalansa proračuna, to še ni ustrezna oz. zadostna pravna podlaga za spremembe pri izvajanju programov in projektov ali za zavračanje pravočasnih in pravilnih zahtevkov za izplačilo pogodbenih sredstev.
Po pogodbah o sofinanciranju imajo ministrstva praviloma res možnost zmanjšati financiranje, če pride do zmanjšanja njihovih proračunskih sredstev. Vendar mora najprej priti do dejanskega zmanjšanja proračunskih sredstev, hkrati pa zmanjšanje velja šele, ko je sklenjen aneks oz. pogodba spremenjena. Do takrat velja izvorna pogodba in veljavne pogodbe je treba na obeh straneh spoštovati.
Dokler ne bo rebalansa in sprememb pogodb je zato pomembno, da vse zahtevke pošiljate pravočasno, v skladu s pogodbenimi roki. Če zahtevkov in poročil ne pošljete ali jih pošljete prepozno, je krivda za neizplačilo sredstev vaša. Če zahtevke pošljete in vam ministrstvo sredstev ne izplača – npr. zavrne zahtevek ali ga ne izplača v pogodbenem roku – pa je ministrstvo tisto, ki krši pogodbo.
Če ministrstvo popoln zahtevek zavrne, je sredstva mogoče iztožiti.
Pogodbo oziroma program je treba izvajati v celoti (se pravi v skladu z odobreno prijavo) tudi zato, ker gre lahko v nasprotnem primeru za vašo kršitev pogodbe. Če ne pošiljate poročil ali pogodbe ne izvajate naprej, kot je bila podpisana (se pravi ne izvajate vseh pogodbeno predvidenih obveznosti), lahko ministrstvo razveže pogodbo iz razloga, da vi ne izpolnjujete pogodbenih obveznosti.
Če ocenjujete, da je potrebna kakšna sprememba ali prilagoditev financiranja, predlagajte ministrstvu spremembo načrta. Dokler ni podpisan aneks ali sprememba odobrena, pa pogodbo izvajajte natanko tako, kot je v njej predvideno, saj boste sicer kršili pogodbene obveznosti."
