Veliko toplotno obremenitev je po nižinah pričakovati do vključno srede, za takrat je Arso za vso državo prižgal rumeno opozorilo zaradi neviht.
Temperature bi lahko po navedbah Arsa presegle absolutni junijski rekord, ki znaša 38,4 stopinje Celzija. Izmerjen je bil 26. junija lani na postaji Dobliče pri Črnomlju. V soboto so sicer najvišjo temperaturo izmerili v Biljah pri Novi Gorici, 36,3 stopinje Celzija. Za ponedeljek so napovedane najvišje dnevne temperature od 32 do 36 stopinj Celzija, na Goriškem in v Vipavski dolini pa okoli 38 stopinj Celzija. Tudi v torek bo sončno in zelo vroče.
Najizrazitejša bo toplotna obremenitev do sredine tedna na Primorskem, v jugovzhodni Sloveniji in v večjih mestih. Za preostali del države ostaja v veljavi oranžno opozorilo - za severovzhod do vključno srede, za severozahod pa do torka. Vročina bo popustila v četrtek.
Evropske države naj uvedejo akcijske načrte za zaščito zdravja pred vročino
Od prejšnje nedelje so v Evropi zabeležili več kot 1300 dodatnih smrti v povezavi z visokimi temperaturami, je na omrežju X zapisal generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom Ghebreyesus. "Vročinski stres pogosto imenujemo 'tihi morilec' - in evropski domovi, delovna mesta in šole niso bili zgrajeni za takšne temperature," je navedel. Milijoni ljudi po vsej celini trenutno "živijo v ekstremni vročini, umrlo je že več sto ljudi, šole so zaprte, električna omrežja pa se sesuvajo", je še opozoril Tedros. Vročinski val, ki naj bi se v takšnem obsegu zgodil le enkrat na generacijo, zaradi podnebnih sprememb in globalnega segrevanja nastopi skoraj vsako leto, je dejal - in Evropa je celina, ki se segreva najhitreje.
WHO sodeluje z državami članicami in partnerji pri obravnavanju zdravstvenih groženj, ki jih prinaša ekstremna vročina. Pri tem se osredotočajo na pripravljenost, preventivo in močnejše odzive zdravstvenih sistemov. Evropske države je Tedros pozval, naj uvedejo akcijske načrte za zaščito zdravja pred vročino.
Po podatkih AFP se danes več kot 190 milijonov ljudi v Evropi sooča s temperaturami nad 35 stopinj Celzija, pri čemer bo vročina še posebej pritisnila v Nemčiji, na Češkem, Madžarskem in Poljskem.
Po analizah nemške meteorološke službe pa je temperaturam nad 30 stopinj izpostavljenih kar 381 milijonov ljudi v Evropi.
V sredo bo sprva še sončno in zelo vroče, proti večeru pa se bodo plohe in nevihte od severa razširile nad večji del Slovenije. Osvežilo se bo, na Primorskem bo zvečer zapihala burja.
V srednji Evropi vroče, na zahodu neurja
Medtem ko srednjo Evropo še naprej pesti huda vročina, iz zahodne Evrope poročajo o hudih nevihtah. Na Češkem so danes v mestu Doksany severno od Prage zabeležili 41,1 stopinje, kar je nov češki rekord.
Češki vremenoslovci so sporočili, da je bil to drugi temperaturni rekord v zadnjih dveh dneh, možno pa je, da bo sledil še kakšen, saj vročinskega vala še ni konec. O temperaturnem rekordu poročajo tudi iz Madžarske. V kraju Budakalasz blizu Budimpešte je po navedbah meteorologov temperatura dosegla 40 stopinj Celzija. Doslej je bilo najbolj vroče, 37,5 stopinje Celzija, leta 1994 v Orkenyju, poroča madžarska tiskovna agencija MTI. Tudi iz Nemčije poročajo o novem rekordu, in sicer je temperatura danes dosegla 41,7 stopinje.
Medtem so temperature na zahodu celine padle, a od tam poročajo o močnih nevihtah. V Belgiji je ponoči v neurjih umrl en človek, ko je na njegovo vozilo padlo drevo. O neurjih poročajo tudi iz Nizozemske, kjer je oviran železniški promet. V neurju se je podrl tudi mlin na veter iz leta 1858 v Veldhovnu, pri čemer je bilo poškodovanih več hiš in avtomobilov.
Na Švedskem pa je bilo v udaru strele v zabaviščnem parku poškodovanih več ljudi, eden huje. V parku Tosselilla Sommarland na jugu države so neurje pričakovali, zato na napravah in v bazenih ni bilo ljudi, je pa strela udarila v eno od dreves, ki je nato poškodovalo skupino ljudi v bližini.
Pristojni ob visokih temperaturah pozivajo k ukrepom za zmanjšanje toplotne obremenitve. Med njimi so zadrževanje v hladnejših prostorih, omejitev fizičnih dejavnosti na prostem in uživanje zadostnih količin tekočine. Dodatno skrb v takih razmerah potrebujejo tudi živali.
