Andreja Kutin
Mikrobiologinja dr. Miša Korva je vodja Laboratorija za diagnostiko zoonoz in laboratorija WHO pri Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo, sodelovala je tudi pri diagnostiki izbruha virusa ebola Zaire v Gvineji, kjer so razmere precej drugačne kot v Demokratični republiki Kongo in Ugandi. Uvodoma poudari, da je situacija danes drugačna kot v letih 2019 in 2020.
Kako? Zakaj tolikšna zaskrbljenost in razglasitev mednarodne nevarnosti?
"Zaradi obsežnosti takratnega izbruha imamo danes na voljo več mehanizmov za obvladovanje, prav tako pa je zaradi izbruha v DR Kongo med letoma 2019 in 2020 tudi ta država bolje pripravljena na hitro odzivanje. Ena glavnih težav pri obvladovanju tokratnega izbruha je vrsta virusa ebola (virus Bundibugyo), za katerega potrebujemo tehnično zahtevnejšo diagnostiko, poleg tega cepiva in zdravila, razvita proti virusu Zaire, ne nudijo učinkovite zaščite. Zaradi začetnega izpada pri laboratorijski diagnostiki smo se zdaj znašli v fazi, ko je veliko sumljivih primerov, po zadnjih podatkih WHO 528, in le malo potrjenih (35). Poleg tega se primeri ne pojavljajo le v DR Kongo, ampak tudi v sosednji Ugandi, kar kaže, da se je prenos morda nadaljeval že več tednov, preden je bil prepoznan. Skrb vzbujajoče je tudi, da se izbruh pojavlja v regiji, ki jo zaznamujejo negotove humanitarne in varnostne razmere, visoka mobilnost prebivalstva ter čezmejne povezave, kar otežuje klasično sledenje stikom in omejuje zdravstvene zmogljivosti."
Ebola se najbrž ne bo pričela širiti po Evropi. Pa vendarle, ocenjujete, da obstajajo možnosti tudi za tako širitev?
"Verjetnost, da bi se ta izbruh širil po Evropi in predstavljal pomembno javnozdravstveno grožnjo za prebivalce Evrope, je res minimalna. Tudi ocenjena nevarnost za tiste, ki so v DR Kongo in Ugandi, vendar zunaj območja izbruha, je prav tako nizka. Kljub temu trenutni izbruh povzroča virus Bundibugyo (ki je druga vrsta virusa ebola), proti kateremu nimamo učinkovitih cepiv in zdravil, je pa pomembno, da se kljub mnogim izkušnjam DRC pri obvladovanju izbruhov ebole hitro vključi tudi širša mednarodna skupnost."
Kakšni so preventivni ukrepi, da se to ne bo zgodilo?
"Najboljši preventivni ukrep je hitro ukrepanje mednarodne skupnosti pri obvladovanju izbruha v DR Kongo. Mednarodna skupnost lahko pomaga pri hitrem odkrivanju primerov in laboratorijski potrditvi čim večjega števila sumljivih primerov, izolaciji bolnikov, sledenju stikom, preprečevanju in obvladovanju okužb v zdravstvenih sistemih, varnih pokopih ter izobraževanju in vključevanju lokalne skupnosti. Po drugi strani moramo delovati tudi lokalno, opozoriti in pripraviti zdravstvene sisteme v evropskih državah na morebiten vnos posameznih primerov, preveriti laboratorijske metode, da zaznavajo virusno različico, ki povzroča trenutni izbruh, in po potrebi obnoviti osebno varovalno opremo ali organizirati izobraževanja za pravilno uporabo."
Prenos je trajal več tednov, preden je bil prepoznan
Kako so na posamične primere pripravljeni zdravniki pri nas? Kje bi zdravili bolezen in kako se zdravi?
"Slovenija je med epidemijo virusa ebole v Zahodni Afriki (2013-2016) izdelala načrt pripravljenosti ob morebitnem vnosu ebole v državo, ki podrobno opisuje vse postopke in deležnike, ki so še vedno aktualni. Pomembno je, da ob vsakem posameznem izbruhu skozi koordinacijo, ki jo vodi NIJZ, preverimo pripravljenost in po potrebi posodobimo algoritme z novimi spoznanji. Glavna skrb pri aktualnem izbruhu je, da ga povzroča virus Bundibugyo, ki je bil doslej dokumentiran le v dveh izbruhih, leta 2007 in 2012, s približno 40-odstotno smrtnostjo, in se glede na virološke značilnosti tako zelo razlikuje od virusa ebola Zaire, ki je povzročil epidemijo v zahodnoafriških državah, da nimamo možnosti hitrega posredovanja s cepljenjem ali tarčnim zdravljenjem."
Kako pomembno je v takih primerih ter nasploh pri nalezljivih boleznih sodelovanje v WHO?
"WHO je osrednja organizacija na področju varovanja globalnega zdravja in ima pomembno vlogo pri aktivaciji mednarodne skupnosti skozi mehanizme, kot je razglasitev izbruha kot javnozdravstvene grožnje mednarodnega pomena (PHEIC). Na ta način WHO spodbuja usklajeno mednarodno ukrepanje, okrepljen nadzor, mobilizacijo virov in olajšano čezmejno sodelovanje. V praksi to pomeni, zagotavljanje operativne pomoči lokalni skupnosti ter mobilizacijo finančne, strokovne in tehnične pomoči na terenu, kar je na primer v DR Kongo, ki se poleg izbruha sooča še z obvladovanjem humanitarnih in varnostnih razmer, ključnega pomena za preprečevanje večjega števila smrtnih primerov."
Kateri laboratoriji v Sloveniji opravljajo potrditve novega seva ebole in po kateri metodi?
"Za diagnostiko visoko nevarnih virusnih okužb v Sloveniji skrbi Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer imamo ustrezno opremljen laboratorij tretje stopnje biološke varnosti, ki omogoča varno delo z nevarnimi mikroorganizmi. Ob vsakem izbruhu laboratorij pregleda diagnostične postopke, v tem primeru molekularne metode, in jih primerja z aktualnimi virusnimi vrstami in različicami, da zagotovi, da bi v primeru suma imeli na voljo ustrezno diagnostiko za hitro potrditev ali izključitev primera."
