Barbara Bradač
Duševne stiske med mladimi postajajo vse izrazitejši družbeni izziv, zato šole vse pogosteje prevzemajo pomembno vlogo pri prepoznavanju težav in krepitvi psihološke odpornosti dijakov. Na Srednji prometni šoli Maribor so v sredo pripravili celodnevni Dan duševnega zdravja, ki je združil dijake, učitelje, starše in strokovnjake s področja psihologije, psihiatrije ter preventive.
Dogodek je potekal v sodelovanju z Mestno občino Maribor v okviru evropskega projekta SMILE (Supporting Mental Health in Young People), katerega cilj je razvoj inovativnih pristopov za podporo duševnemu zdravju mladih.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) se težave v duševnem zdravju med mladostniki v zadnjih letih povečujejo. Raziskave kažejo, da se je med letoma 2002 in 2022 povečalo redno doživljanje psihosomatskih simptomov med mladimi, pri čemer so težave izrazitejše pri starejših mladostnikih in dekletih. Strokovnjaki opozarjajo tudi na vpliv družbenih omrežij, digitalnih pritiskov, pomanjkanja kakovostnega spanca in kroničnega stresa.
Na mariborski šoli so se tematike lotili celostno. Dijaki so sodelovali na delavnicah o obvladovanju stresa, koncentraciji, samozavesti in vplivu pretirane uporabe interneta na duševno zdravje. Predavanje Pozornost in učenje: kako deluje naš fokus v svetu motenj je izvedla psihologinja dr. Estera Žalik, medtem ko so strokovnjaki Centra Štekar vodili delavnice Nenehno na trnih, Misli v megli in Verjamem vase.
Poseben poudarek je bil namenjen digitalnim navadam mladih. Strokovnjaka Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Maribor, Urška Aram in Aljaž Tulimirović, sta opozorila na posledice prekomerne rabe interneta in digitalnih tehnologij. Prav vprašanje zdrave uporabe tehnologije se vse pogosteje pojavlja kot eden ključnih dejavnikov duševnega zdravja mladih.
Program ni bil namenjen le dijakom. Za učitelje in starše so pripravili strokovna predavanja o prepoznavanju duševnih stisk ter ustreznem odzivanju v šolskem in domačem okolju. Otroška in mladostniška psihiatrinja Tina Ferlinc je predstavila konkretne pristope za zgodnje prepoznavanje težav pri mladih, dr. Miha Kramli pa je spregovoril o oblikovanju zdrave kulture uporabe tehnologije v družinah.
Ravnateljica šole Mira Jug Skledar je ob dogodku poudarila, da mladi danes odraščajo v okolju številnih pritiskov, zato šola ne sme ostati zgolj prostor pridobivanja strokovnega znanja, temveč mora postati tudi varen prostor podpore in razumevanja.
Na NIJZ opozarjajo, da imajo podporni odnosi v družini in šoli ključno vlogo pri zmanjševanju tveganja za razvoj depresije in anksioznih motenj pri mladostnikih. Reden pogovor, občutek varnosti in pravočasno prepoznavanje sprememb v vedenju lahko pomembno vplivajo na duševno blagostanje mladih.
Dogodek v Mariboru je tako ponudil več kot zgolj strokovna predavanja – predstavljal je poziv k odprtejši družbi, v kateri duševno zdravje ne bo več tabu tema. Organizatorji poudarjajo, da je preventiva ključna, saj mladi velik del svojega časa preživijo prav v šolskem okolju, kjer lahko hitro opazimo prve znake stiske in pravočasno ponudimo pomoč.
Projekt SMILE sicer povezuje 14 partnerjev iz devetih držav in razvija digitalna orodja, med drugim videoigro in aplikacijo za krepitev psihološke odpornosti mladih. Mestna občina Maribor pri projektu sodeluje kot partner pri povezovanju lokalnega okolja z raziskovalnimi in preventivnimi aktivnostmi na področju duševnega zdravja.
