Nataša Pirc Musar je povedala, da noben kandidat nima potrebne podpore 46 poslancev, zato zaključuje posvetovanja za imenovanje mandatarja. "Kandidata za vodenje manjšinske vlade ne želim predlagati," je dodala. Relativni zmagovalec volitev Robert Golob ji je dejal, da nima zadostne podpore in da ne želi postati kandidat z manjšinsko podporo. O svoji odločitvi je tudi že obvestila predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića.
"Da pogajanja ne potekajo pred mediji, lahko razumem, vendar če politični akterji želijo dobiti moje zaupanje, da po posvetih z njimi predlagam kandidata za mandatarja, pričakujem, da bodo govorili odkrito in pošteno," je dejala in poudarila, da ne gre za osebno zahtevo, temveč temeljni standard politične odgovornosti in kredibilnosti.
Izpostavila je tudi, da v posvetih in pogovorih s poslanskimi skupinami ni bilo medsebojnega spoštovanja in zaupanja. "Na posvetovanju pri meni, je bilo žal veliko neiskrenosti in zavajanja," je povedala predsednica in dodala, da si želi kulturo dialoga, ne pa razdvajanj.
"V DZ sedijo poslanci strank različnih političnih stališč, ki v svojih imenih promovirajo vrednote, kot so demokracija, resnicoljubje, svoboda. Te stranke je podprla večina volivcev, prav zato je njihova odgovornost še toliko večja - da te vrednote ne ostajajo le del imen, temveč se dosledno odražajo tudi v njihovem ravnanju," je pozvala predsednica.
Po njenih besedah morajo biti spoštovanje vladavine prava, neodvisnost medijev in nadzornih institucij ter zavzemanje za krepitev družbene kritičnosti vgrajeni v moralni kompas vsakega politika. "A prav odmik od teh načel danes pomembno prispeva k stanju, v katerem smo. Zaupanje ljudi v delo politikov je nižje, kot bi želeli, spoštljivost, poštenost in dobronamernost so se prepogosto umaknile političnim obračunavanjem in kratkoročnim interesom," je izpostavila.
"Cilji v politiki ne morejo in ne smejo upravičevati sredstev," je med drugim dejala. "Zaupanje ljudi v delo politikov je nižje, kot bi želeli," je tudi povedala.
Zaupanje v politiko se, kot je dodala, zmanjšuje tudi zato, ker "smo v predvolilni kampanji poslušali eno, po 22. marcu pa pri nekaterih videli povsem drugačna ravnanja. Kot predsednica, ki je prav tako dobila zaupanje večine volivcev, ne želim biti in ne bom del take politike," je bila jasna.
Pirc Musar je ob tokratnem razpisu državnozborskih volitev napovedala, da bo mandat za sestavo vlade v želji po tem, da Slovenija vlado dobi čim prej, podelila "tistemu, ki bo prinesel 46 glasov, kdorkoli to pač že bo". Toliko glasov namreč tudi potrebuje za izvolitev na tajnem glasovanju.
Na prvih posvetovanjih s poslanskimi skupinami teh podpisov ni dobila od nikogar, tako je napovedala, da bo te kmalu ponovila. A se je danes torej odločila drugače. Predsednica države ima po konstituiranju državnega zbora sicer 30 dni časa, da po posvetu s poslanskimi skupinami državnemu zboru predlaga kandidata za mandatarja. Rok bi se iztekel 10. maja.
V drugem krogu mandatarja lahko torej poleg predsednice predlagajo tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. Časa imajo 14 dni. Če predsednik vlade tudi v drugem krogu ni izvoljen, se DZ lahko odloči še za tretji krog, kjer so predlagatelji isti, nižji pa je kvorum za izvolitev - namesto absolutne je dovolj navadna večina.
Ko je predsednik vlade izvoljen, mora v 15 dneh predlagati imenovanje ministrov.
