Hitro širjenje tihe bolezni jeter: Že zdaj je prizadet vsak šesti človek

M.R.
14.04.2026 07:51

Nova študija razkriva strm porast metabolične bolezni jeter, ki danes prizadene že vsakega šestega človeka. Glavna krivca sta visok krvni sladkor in debelost, bolezen pa vse pogosteje prizadene tudi mlajše odrasle.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Visok krvni sladkor lahko povzroči MASLD
Andrej Petelinšek

Do leta 2050 bo metabolična bolezen jeter prizadela 1,8 milijarde ljudi po vsem svetu. Nova študija opozarja na hitro širjenje te bolezni, ki jo spodbujata predvsem debelost in povišan krvni sladkor. Metabolična steatotična bolezen jeter (MASLD), prej znana kot nealkoholna maščobna bolezen jeter, predstavlja eno najbolj razširjenih in najhitreje rastočih stanj jeter na svetu. Danes s to boleznijo živi že 1,3 milijarde ljudi, kar pomeni približno vsak šesti človek na svetu. To predstavlja 143-odstotni porast v samo treh desetletjih, poroča britanski časnik The Guardian.

Raziskovalci so izsledke iz Študije o globalnem bremenu bolezni objavili v znanstveni reviji Lancet Gastroenterology & Hepatology. Leta 1990 je z MASLD živelo približno 500 milijonov ljudi, do leta 2023 pa je ta številka narasla na 1,3 milijarde. Strokovnjaki predvidevajo, da bo do leta 2050 to stanje prizadelo 1,8 milijarde ljudi, kar pomeni 42-odstotno povečanje glede na leto 2023. Globalna stopnja razširjenosti je v letu 2023 narasla na več kot 14.000 primerov na 100.000 ljudi.

Glavni dejavniki tveganja

Povišan krvni sladkor predstavlja glavni sprožilec zdravstvenih težav, povezanih z MASLD na globalni ravni. Sledita mu visok indeks telesne mase in kajenje, kar kaže na močno povezavo s sladkorno boleznijo tipa 2 in debelostjo. Bolezen pogosteje prizadene moške kot ženske. Najvišje stopnje razširjenosti raziskovalci beležijo pri starejših osebah med 80. in 84. letom starosti. Kljub temu največje število prizadetih predstavljajo mlajši odrasli, stari od 35 do 39 let pri moških ter od 55 do 59 let pri ženskah.

Določene regije, kot sta severna Afrika in Bližnji vzhod, beležijo nesorazmerno višje stopnje MASLD v primerjavi z drugimi deli sveta. Vendar strokovnjaki opažajo hitro rast števila obolelih povsod. V Veliki Britaniji je stopnja razširjenosti med letoma 1990 in 2023 narasla za tretjino, kar predstavlja največji porast v zahodni Evropi.

Tiha bolezen, ki redko kaže simptome

Bolezen pogosto ne kaže nobenih simptomov, zato mnogi sploh ne vedo, da jo imajo. Zdravniki jo običajno odkrijejo šele, ko bolnika pregledajo zaradi drugih razlogov. Če se simptomi vendarle pojavijo, vključujejo močno utrujenost, splošno slabost ter bolečino ali nelagodje v predelu jeter pod desno stranjo reber. Študijo je vodil Inštitut za merjenje in vrednotenje zdravja pri Univerzi Washington v Seattlu. Avtorji poudarjajo pomen prepoznavanja MASLD kot globalne zdravstvene prioritete, da bi z novimi politikami preprečili prihodnje zaplete in omilili njen vpliv.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta