Jana Juvan
"Prisoten je strah in hkrati ogromna hvaležnost. Za zdravnike. Za to, da si preživel. Za ljudi, ki so stali ob tebi," pravi 40-letni Marko, ki se mu je lani jeseni življenje obrnilo na glavo. Na potovanju mu je počila aorta in je le za las preživel. Aorta je največja žila v telesu, ki iz srca pod visokim pritiskom poganja kri, bogato s kisikom, do vseh organov. Tako imenovana disekcija aorte se sicer povprečno pripeti trem do šestim osebam na 100.000 prebivalcev na leto.
Marku se je to zgodilo v Španiji, ko je bil s prijatelji na zabavi. Postalo mu je slabo in le dobri presoji prijateljev se lahko zahvali, da je še živ, saj so ga odpeljali na urgenco. Tam so ga najprej odpravili, ker je bil pod vplivom plesnih drog in so simptome pripisovali temu. A ko je začel nenadzorovano bruhati in je postal omotičen ter zakrčen, so ga prijatelji ponovno spravili do bolnišnice. Sledila je naporna, enajsturna operacija na odprtem srcu, po kateri je bil kar tri tedne v umetni komi, vmes so mu odpovedovala jetra in je doživel še pljučno embolijo.
Končalo se je srečno. Po šestih tednih bivanja v španskih bolnišnicah se je lahko s potniškim letalom odpravil domov. Po pol leta znova opravlja priložnostna dela in tudi telovadi. Od nekdaj je bil sicer športno aktiven, udeleževal se je celo maratonov, je pa več let kadil in rad zahajal na zabave. Že pri 24 letih so mu zdravniki sicer omenili, da ima visok krvni tlak. Temu v tistih letih ni pripisoval veliko pozornosti.
"Ko so me po treh tednih zbudili iz kome, sem potreboval nekaj dni, da sem dejansko dojel, da to niso le še ene sanje, ampak nova realnost," pripoveduje o občutkih, ki so ga takrat prežemali. "Po operaciji se ne zbudiš samo z brazgotino na prsih, ampak tudi z drugačnim občutkom samega sebe. Telo, ki si mu prej zaupal brez razmišljanja, postane nekaj, kar moraš poslušati, preverjati, spoštovati. Vsaka utrujenost te spomni, da nisi več nepremagljiv," nadaljuje. Prizna tudi, da je psihično breme bolezni morda še težje kot fizično.
Pri 40 letih postanimo pozorni
Zaradi bolezni srca in ožilja v Sloveniji vsako leto umre približno 7500 ljudi, kar predstavlja kar tretjino vseh smrti. Večina teh smrti se zgodi pri starejših od 65 let. Srčno-žilne bolezni pa niso le tegobe starostnikov. Čeprav mlajše prizadenejo redko, so drugi najpogostejši vzrok smrti pri mlajših od 65 let. Na srečo je sicer umrljivost v upadu, to je po podatkih NIJZ mogoče pripisati predvsem boljši zdravstveni oskrbi, napredku v medicini, pa tudi zmanjševanju števila kadilcev in boljšemu zdravljenju visokega krvnega tlaka, sladkorne bolezni in povišanega holesterola.
Vendar pa naj po 40. letu postanejo ljudje bolj pozorni tudi na svoje srce, svetuje Danijela Oikonomidis, kardiologinja iz UKC Maribor. Če ima oseba sicer visok krvni tlak ali povišan holesterol v krvi ter debelost, pa se splača spremljati določene parametre že prej, sploh če so srčno-žilne bolezni prisotne v družini. Smiselno si je občasno izmeriti pritisk ter opraviti kak pregled krvi za vrednosti holesterola v krvi, doda kardiologinja. Zaradi holesterola se lahko namreč pojavi ateroskleroza, ko se v notranjosti žil začnejo nabirati maščobne obloge, ki lahko zožijo in otrdijo žile, zato kri težje teče po njih, organi pa dobijo manj kisika in hranil. V skrajnem primeru lahko pride do tako hude zožitve oziroma blokade, da oseba doživi srčni infarkt ali možgansko kap. Še posebno slaba za srce je kombinacija povišanega holesterola, debelosti in povišanega pritiska. "Debelost je vse pogostejša že pri otrocih, tudi zato se meja za pojavnost srčno-žilnih bolezni znižuje," pove Danijela Oikonomidis.
Pri mladih so srčno-žilne bolezni praviloma povezane z življenjskim slogom in na to torej lahko vplivajo. Po podatkih WHO je večina prezgodnjih srčno-žilnih dogodkov povezanih z obvladljivimi dejavniki tveganja, ki se pogosto začnejo že v mladosti. Tudi NIJZ poudarja, da se ključni vedenjski vzorci (kajenje, prehrana, gibanje) oblikujejo že v adolescenci in pomembno določajo kasnejše tveganje za bolezni srca in ožilja. Pri mladih so poglavitni dejavniki tveganja kajenje (tudi e-cigaret), debelost in telesna neaktivnost, povišan krvni tlak in holesterol v krvi, pa tudi sladkorna bolezen tipa 2 ali inzulinska rezistenca, dednost in alkohol ter droge.
Dvakrat več srčno-žilnih bolezni
Danijela Oikonomidis pove, da so pri mladih najpogostejša srčno-žilna obolenja miokarditisi, to so vnetja srčne mišice, najpogosteje virusna, pa tudi kardiomiopatije, kot so na primer hipertrofična kardiomiopatija, strukturne bolezni srca, ki so posledica prirojenih nepravilnosti, in aritmije. "V zadnjih desetletjih se je povečala pojavnost teh bolezni zaradi večje prepoznavnosti, boljše diagnostike ter sodobnega načina življenja, ki povzroča preuranjeno prisotnost dejavnikov tveganja, kot je arterijska hipertenzija. Pojavnost slednje se je v zadnjih desetletjih podvojila. Povečuje se tudi pojav debelosti in sladkorne bolezni," pojasni.
Ne le kajenje, srcu škoduje tudi slaba prehrana z veliko visoko predelanih živil, soli in transmaščob, pitje alkohola ter uživanje drog, težavna sta tudi sedeči način življenja in pomanjkanje gibanja, nadaljuje zdravnica. Nevaren je tudi kronični stres, saj v telesu povzroča proces kroničnega vnetja, ki je povezan tudi z endotelno disfunkcijo, motnjo delovanja notranje plasti žil, ter z že omenjeno aterosklerozo, torej nabiranjem maščobnih oblog na žilah.
Kardiologinja pri mladih posebej izpostavi tveganje ob zlorabah psihoaktivnih drog. "Kokain, ekstazi, amfetamini ... Ti psihostimulansi vplivajo na srčno frekvenco, koronarni spazem, povišan krvni tlak," našteje. Predvsem je tveganje veliko, kadar je uživanje drog redno, lahko pa tudi enkratno zaužitje droge sproži nevarnost za srce, sploh če ima oseba predispozicijo za srčno-žilne bolezni.
Glede na to, da se je število bolnikov s srčno-žilnimi boleznimi v zadnjih desetletjih podvojilo in da se starostna meja, ko te bolezni pogosteje povzročajo težave, znižuje, je torej bistveno, da so tudi mlajši ljudje že pozorni na določene znake, ki lahko nakazujejo težave s srcem in ožiljem. To so povišan holesterol ali sladkor v krvi, visok krvni tlak in srčni utrip. Veliko pa lahko naredimo sami, da se obvarujemo pred morebitnimi srčno-žilnimi boleznimi. Poleg izogibanja kajenju, alkoholu in zlorabam drog ter ob zdravi uravnoteženi prehrani (svetuje se mediteranska prehrana) je pomembno tudi gibanje - tedensko vsaj 150 minut vadbe, ob kateri se zadihamo - kar je lahko tudi hitra hoja. "Nihče ni rad bolan. Ampak to ne pomeni, da lahko težave pometemo pod preprogo. Če so kakšne težave, je dobro, da jih čim prej odkrijemo in odpravimo, da ni potem prepozno," sklene Danijela Oikonomidis in spodbudno doda, da je preživetje srčnih bolnikov vse boljše.
