V svetu blišča, žarometov in rdečih preprog se pogosto zdi, da so znani obrazi imuni na vsakdanje težave. Gledamo njihove nasmejane obraze na družbenih omrežjih in si mislimo, da je njihovo življenje pravljica. A resnica je pogosto daleč od tega. Stres, neprespane noči in nenehen pritisk javnosti so tihi spremljevalci slave, ki načenjajo zdravje tudi tistim najbolj odpornim. Slovenske estradnice, kot sta Rebeka Dremelj, ki je svojo bitko z boleznijo že javno delila, in Saša Lendero, ki se pogosto posveča osebni rasti, se dobro zavedata, da je zdravje na prvem mestu. In prav nova znanstvena dognanja potrjujejo to, kar mnogi intuitivno čutijo: stres nas dobesedno ubija, a obstaja preprost način, kako se ubraniti.
Najnovejše raziskave so namreč postregle z osupljivimi podatki o tem, kako močno naš um vpliva na naše telo. Znanstveniki so pod drobnogled vzeli stresni hormon kortizol in odkrili njegovo mračno vlogo pri razvoju in širjenju ene najhujših bolezni sodobnega časa – raka. Izkazalo se je, da tisti stari rek »vse je v glavi« nosi v sebi smrtno resno opozorilo. Kortizol namreč ne povzroča le občutka tesnobe, temveč aktivno pomaga tumorskim celicam, da rastejo hitreje in postanejo odpornejše na zdravljenje.
Tihi ubijalec, ki ga nosimo v sebi
Ko smo pod stresom, naše telo preplavi kortizol. To je naraven odziv, ki nam je v pradavnini pomagal bežati pred plenilci. Danes pa nas ta isti mehanizem uničuje od znotraj. Študija, ki jo je vodila dr. Kimberley Bussey z univerze Midwestern v Arizoni, je razkrila srhljivo podrobnost: rakave celice obožujejo kortizol. Ko so bile v laboratorijskih poskusih izpostavljene višjim ravnem tega hormona, so postale bolj agresivne, hitreje so se širile in, kar je najhuje, postale so odpornejše na terapije.
To odkritje, o katerem poroča hrvaški Večernji list, meče popolnoma novo luč na zdravljenje onkoloških bolnikov. Ni več dovolj le kemoterapija ali obsevanje; ključnega pomena postaja tudi mentalna higiena. Dr. Bussey opozarja, da kronični psihosocialni stres neposredno vpliva na to, kako se bo telo odzvalo na bolezen. Pri zdravih ljudeh raven kortizola zjutraj naraste, da nas zbudi, in nato čez dan pada. Pri ljudeh, ki so pod stalnim pritiskom ali pa se že borijo z rakom, pa je ta ritem porušen. Raven stresa ostaja konstantno visoka, kar ustvarja popolno gojišče za bolezen.
Zanimivo je, da se s podobnimi izzivi soočajo tudi naše zvezde. Tempo življenja, kjer si nastopi sledijo drug za drugim, usklajevanje družine in kariere ter nenehna izpostavljenost kritikam, ustvarjajo idealne pogoje za kronični stres. Zato ni presenetljivo, da se vse več znanih Slovenk in Slovencev obrača k tehnikam sproščanja, jogi in umiku v naravo. Ne gre za modno muho, ampak za nujo preživetja.
Recept za dolgoživost se skriva v tišini
Dobra novica pri vsem tem je, da rešitev ne zahteva dragih zdravil ali eksotičnih potovanj. Znanstveniki in zdravniki so si edini: preprosta, 20-minutna aktivnost lahko drastično spremeni potek dogodkov. Govorimo o meditaciji oziroma čuječnosti. Britanska nacionalna zdravstvena služba (NHS) izpostavlja meditacijo kot enega najučinkovitejših načinov za krotitev stresa. Ne gre za to, da bi morali postati budistični menihi ali ure in ure sedeti v lotosovem položaju. Gre za preprosto vajo, kjer se za nekaj minut ustavite in prisluhnete svojemu dihanju.
Strokovnjaki svetujejo, da si vsak dan vzamete dvajset minut samo zase. To je čas, ko izklopite telefon, pozabite na elektronsko pošto in se posvetite svojemu notranjemu miru. Meditacija čuječnosti vključuje tiho sedenje in opazovanje lastnih misli, zvokov in občutkov v telesu, ne da bi jih obsojali. Ko misli odlutajo – in verjemite, da bodo – jih preprosto in nežno vrnete nazaj k dihanju. Ta preprosta vaja dokazano znižuje raven kortizola v krvi, s tem pa telesu odvzamete »gorivo«, ki ga rakave celice potrebujejo za svojo rast.
Dr. Bussey poudarja, da vsaka akcija šteje. Tudi če niste ljubitelj meditacije, lahko podoben učinek dosežete s sprehodom v naravi, tjelovadbo ali katero koli dejavnostjo, ki vas pomirja. Ključno je, da prekinete cikel stresa. Pacienti, ki so se naučili upravljati s svojimi čustvi in stresom, so imeli boljše možnosti za okrevanje.
Jutranji ritual, ki spremeni vse
Zakaj ne bi dneva začeli in končali drugače? Raziskovalci predlagajo, da uvedemo rutino, ki bo podprla naše mentalno zdravje. Zjutraj, ko je kortizol naravno najvišji, namesto po telefonu in stresnih novicah, raje posezite po kratki vaji hvaležnosti ali dihanja. To bo ustvarilo odporno mentalno stanje, s katerim boste lažje krmarili skozi dnevne izzive. Zvečer pa te iste prakse pomagajo telesu, da se umiri in pripravi na kakovosten spanec, ki je prav tako ključen za regeneracijo celic.
Slovenski estradniki to že dolgo vedo. Mnogi med njimi odkrito priznavajo, da brez rednih odklopov, meditacije ali športa ne bi zdržali pritiskov svojega poklica. In če si lahko zvezdniki z natrpanimi urniki vzamejo 20 minut na dan za svoje zdravje, si jih lahko tudi vi. Ne čakajte na diagnozo ali opozorilni znak telesa. Naj bo današnji dan tisti, ko boste stresu rekli »stop« in svojemu telesu podarili najboljše možno darilo – mir. Vaše celice vam bodo hvaležne, vaše možnosti za dolgo in zdravo življenje pa se bodo znatno povečale.
