
Pravna mreža za varstvo demokracije (PMVD) je pri vložitvi pobude za oceno ustavnosti zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (ZNUZJV) podprla štiri odrasle in pet otrok.
Prepričani so, da sta bili pobudnikom z rubeži denarne socialne pomoči na podlagi 8. člena ZNUZJV kršeni pravica do socialnega varstva in pravica do osebnega dostojanstva, mladoletnim pobudnikom pa so bile kršene tudi otrokove pravice.
V pobudi so izpostavili tudi neskladnost sporne ureditve z načelom socialne in pravne države ter kršitev načela enakosti in prepovedi diskriminacije.
Ustavno sodišče so pozvali, "naj začasno, do končne odločitve, zadrži izvajanje 8. člena zakona", ker da gre za posege v sredstva, namenjena zagotavljanju eksistenčnega minimuma, že sama narava pravice do denarne socialne pomoči, v katero je poseženo, pa kaže na intenzivnost in nepovratnost posledic, ki bi nastale z nadaljnjim poseganjem v ta sredstva.
Med pobudniki je družina s petimi mladoletnimi otroki, ki jo je poseg pahnil v veliko eksistenčno stisko, rubeži na socialno pomoč pa ji grozijo tudi v prihodnje. Pobudnika sta tudi samski osebi, in sicer pripadnica romske skupnosti, ki živi z ostarelima staršema, od katerih je eden dializni bolnik, ter oseba s težavami v duševnem zdravju, ki po dolgotrajni brezdomnosti zadnjih nekaj let živi v bivalni enoti, zaradi rubeža socialne pomoči in posledične nezmožnosti plačila najemnine pa ji grozi deložacija.
Varuhinja zaradi posegov v človekove pravice socialno najranljivejših z 8. členom na ustavno sodišče
Glede na prejete pobude in informacije imajo pri varuhinji človekovih pravic posebno resne pomisleke glede 8. člena tako imenovanega Šutarjevega zakona: da nesorazmerno posega v sredstva za osnovno preživetje, ogroža dostojanstvo posameznikov in njihovo socialno varnost, posega v pravice otrok, ne upošteva individualnih okoliščin, vsebuje retroaktivne učinke in pomanjkljivo ureja postopkovne pravice.
Nova varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek je na sestanku s predstavniki ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti že preverila, ali ukrepi, ki jih napoveduje ministrstvo, lahko odpravijo potencialno neustavnost, saj je ministrstvo napovedalo, da naj bi bil informacijski sistem centrov za socialno delo nadgrajen tako, da se bo redna denarna socialna pomoč izplačevala v dveh nakazilih. A ta tehnična prilagoditev po oceni varuha ne odpravlja temeljnih ustavnopravnih vprašanj, odpira celo več novih.
"Ker gre za vprašanja, ki odpirajo resne dileme glede dopustnosti posegov v človekove pravice socialno najranljivejših, ter glede na množičnost že prizadetih in potencialno prizadetih oseb bo institucija varuha v prihodnjih dneh na ustavno sodišče vložila zahtevo za oceno ustavnosti 8. člena zakona ter predlagala njegovo začasno zadržanje, saj je aktualno tudi vprašanje, ali sedaj veljavna ureditev povzroča tudi težko popravljive škodljive posledice," poudarja varuhinja Drenik Bavdek, zato je, ocenjuje, v tem primeru nujna čimprejšnja vsebinska presoja ustavnega sodišča.
Kot so sporočili s PMVD, je finančna uprava (Furs) v januarju delno ali v celoti posegla v denarno socialno pomoč na podlagi novembra 2025 sprejetega Šutarjevega zakona. Prepričani so, da poseg v denarno socialno pomoč predstavlja "sistemsko kršitev človekovih pravic".
Po trditvah PMVD je prizadel več kot tisoč posameznikov in posameznic z območja celotne države, ki so upravičeni do socialne podpore in so med najbolj ranljivimi prebivalci države. Po podatkih Fursa je bilo zgolj med 8. in 22. januarjem izdanih 1674 sklepov o izvršbi z možnostjo rubeža denarne socialne pomoči.
Furs je pred kratkim tudi opozoril, da je v evidencah trenutno več kot 8500 kršiteljev, ki imajo v zadnjih dveh letih vsaj dve neplačani globi, kar pomeni, da bodo ob naslednjem predlogu za izvršbo tudi zanje izpolnjeni pogoji za rubež denarne socialne pomoči, so še zapisali v sporočilu za javnost.









