V ospredju akcije je poziv, naj se rubeži denarne socialne pomoči nemudoma ustavijo, t. i. Šutarjev zakon, ki jih omogoča, pa spremeni, da bodo obveznosti Slovenije glede človekovih pravic spoštovane.
V Amnesty International poudarjajo, da je dostop do socialne pomoči pravica, ki se je nikoli ne bi smelo zlorabiti za kaznovanje oseb, družin ali skupnosti. "Slovenske oblasti morajo nemudoma prenehati z izvajanjem teh kaznovalnih ukrepov, zagotoviti povrnitev denarne socialne pomoči in spremeniti zakon tako, da bodo obveznosti, ki jih ima Slovenija na podlagi prava človekovih pravic, spoštovane," so zapisali v izjavi za javnost.
Kot so navedli, je 21. januarja več kot 1000 oseb in njihovih družin ostalo brez dela ali celotne denarne socialne pomoči, saj nova varnostna zakonodaja omogoča zaseg denarne socialne pomoči osebi, ki v dveh letih ni poplačala treh kazni.
Mnogi so za rubež denarne socialne pomoči izvedeli šele na bančnem okencu, saj niso prejeli sklepa o davčni izvršbi, so opozorili v organizaciji. Prizadete so bile celotne družine. Z rubeži so minimum za preživetje odvzeli tudi staršem samohranilcem, starejšim parom, brezdomnim in drugim v stiski.
"Posegi v ustavno pravico do socialne varnosti, ki smo jim bili priča, so nevarni in strašljivi tudi zato, ker prizadeti nimajo na voljo učinkovitih pravnih sredstev, saj pritožba na finančno upravo ne odloži izvršbe," so v izjavi povzeli besede direktorice Amnesty International Slovenije Nataše Posel.
Nujne akcije so eden od načinov ustvarjanja pritiska Amnesty International. Ta izpostavlja kršitve človekov pravic in povabi ljudi z vsega sveta, naj apele pošljejo neposredno oblastem, v tokratni akciji torej neposredno predsedniku vlade Robertu Golobu.
Finančna uprava je namreč po novem letu na podlagi t. i. Šutarjevega zakona, ki ga je DZ sprejel lani, začela izdajati sklepe o izvršbi dolžnikom, ki imajo v zadnjih dveh letih vsaj tri neplačane terjatve zaradi prekrškov. Pri tem lahko izvršbe, kot dovoljuje zakon, posežejo tudi na denarno socialno pomoč. Pristojni so se dogovorili za ukrepe, ki bi preprečili izvršbe celotnemu gospodinjstvu, pa tudi za obveščanje dolžnikov, da imajo možnost obročnega plačila dolgov.
