Predobravnavnega naroka za obtoženega Radovana Cinka, ki bi se moral izreči o krivdi v zadevi Atrij Celje, danes na celjskem okrožnem sodišču niso izvedli. Njegova zagovornica Brigita Levičar Praznik je namreč zaradi velikega števila potencialnih oškodovancev predlagala prenos sojenja na drugo sodišče.
Po mnenju zagovornice na celjskem sodišču ne more biti zagotovljena nepristranskost sojenja 69-letnemu upokojenemu Cinku, ki mu tožilstvo očita poslovno goljufijo, izvedeno skupaj s soobtoženo Damjano Šumlak. Obstaja namreč premočan interes v celjski regiji in kot je dejala, so med potencialnimi oškodovanci tudi nekateri zaposleni na celjskem sodišču in njihovi sorodniki.
Izpostavila je še, da je bilo več kot 30 medijskih poročanj o Atriju Celje, ki so izhajala iz domnevne Cinkove krivde. Po navedbah tožilstva naj bi obtožena v zadevi Atrij Celje v 12 letih več kot 6000 lastnikov nepremičnin ogoljufala za okoli 3,5 milijona evrov.
Celjska tožilka Katja Leban je v izjavi za medije dejala, da je predlog za prenos krajevne pristojnosti pravica obrambe, o njem pa da mora odločiti sodišče. Razlogi, ki jih je Cinkova obramba navedla glede prenosa sojenja, se ji ne zdijo utemeljeni. Celjska sodnica Leonida Jager je dejala, da ni pristojna odločati o podanem predlogu, saj je to naloga predsednice celjskega okrožnega sodišča Petre Giacomelli.
Medtem pa Šumlak na predoobravnavnem naroku julija lani očitanega kaznivega dejanja poslovne goljufije ni priznala. Sprva so kriminalisti Cinku in Šumlak očitali 248 kaznivih dejanj poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja, med preiskavo pa je tožilstvo prvotni očitek spremenilo v nadaljevani kaznivi dejanji poslovne goljufije. Grozi jima od enega do deset let zapora.
Celjski kriminalisti so zadevo preiskovali tri leta in ugotovili, da naj bi si družba Atrij med letoma 2005 in 2017 v škodo etažnih lastnikov pridobila protipravno premoženjsko korist v višini 2,5 milijona evrov. Cink in Šumlak naj bi si prilastila še okoli 700.000 evrov zbranih, a neodvedenih sredstev obratovalnih stroškov in najemnin za tretje osebe, torej komunalnih stroškov, stroškov elektrike, zavarovanja in podobno.
Oškodovanje po posameznih objektih je bilo različno, od nekaj deset evrov pa vse do več kot 50.000 evrov. Kot so navajali mediji, upanja, da bodo oškodovani lastniki kdaj videli plačani denar, kljub pravnomočni obtožnici, ki je bila vložena konec aprila 2022, ni veliko. Lahko se namreč zgodi, da bo sodišče upnike ne glede na izid sojenja napotilo na pravdo, ta pa se bo verjetno zavlekla še za nekaj let.
