
Na celjskem državnem tožilstvu so nam potrdili informacijo, da so poleti od celjskih kriminalistov zahtevali dopolnitev preiskave v odmevnem primeru Atrij, ker ta zaradi nepopolnosti ni bila sposobna za obravnavo. Nekdanji upravljavec stanovanj, ki je konec leta 2017 pristal v stečaju, naj bi bil 6000 etažnih lastnikov v dvanajstih letih oškodoval za več kot tri milijone evrov, pri tem pa naj bi bil osumljen kar 248 kaznivih dejanj. Kriminalisti so ovadbo dopolnili in jo na tožilstvo vrnili sredi poletja. S tožilstva so nam zdaj odgovorili, da bodo svojo odločitev (ali bodo vložili zahtevo za sodno preiskavo, vložili direktno obtožnico ali pa zadevo zavrgli op. p.) sprejeli do sredine septembra. Kriminalisti so ovadili dve fizični osebi, po naših podatkih tedanjega direktorja Radovana Cinka in tedanjo računovodkinjo Damjano Šumlak, ob tem pa še povezani pravni osebi Atrij in Atrij Fisa. Dvojici grozi do osem let zapora, podjetjema denarna kazen.
Kriminalisti zadevo preiskovali tri leta
Spomnimo, da so celjski kriminalisti obsežno zadevo preiskovali tri leta (hišne preiskave so potekale sredi aprila 2017), maja letos pa svoje ugotovitve predstavili na tiskovni konferenci. Družba Atrij si je po njihovih ugotovitvah med letoma 2005 in 2017 v škodo etažnih lastnikov pridobila protipravno premoženjsko korist v višini 2,5 milijona evrov. Osumljeni fizični osebi pa sta si prilastili še okoli 700 tisočakov. Gre za sredstva, ki bi jih bili morali plačati dobaviteljem (lastniki nepremičnin so jih njim že plačali), pa jih niso. Dve povezani pravni osebi in dve fizični osebi so kriminalisti zato kazensko ovadili zaradi sumov storitve 248 kaznivih dejanj poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja. Oškodovanih je bilo več kot 6000 etažnih lastnikov posameznih nepremičnin.
Ovadeni fizični osebi sta po ugotovitvah kriminalistov svoje početje, šlo je za nenamensko porabo denarja rezervnega sklada, prikrivali na različne načine. V tem času sta si v škodo etažnih lastnikov in v neupravičeno korist pravne osebe pridobila več kot 3,2 milijona evrov premoženjske koristi. Okoli 2,5 milijona evrov sta si pridobila s sredstvi rezervnega sklada večstanovanjskih in poslovnih objektov, v preostalem delu gre za zbrana in neodvedena sredstva obratovalnih stroškov in najemnin za tretje osebe, torej komunalnih stroškov, stroškov elektrike, zavarovanja in podobno. Oškodovanje po posameznih objektih je bilo različno, od nekaj deset evrov pa vse do več kot 50.000 evrov.
Prijeli več kot 60 prijav
Odgovorni osebi družb sta sredstva, ki so jima bila zaupana v zvezi z upravljanjem 244 večstanovanjskih in poslovnih objektov, v nasprotju z določili Stanovanjskega zakona puščala na transakcijskih računih poslovnega subjekta, čeprav bi jih bila morala prenesti na posebne fiduciarne transakcijske račune. Sredstva sta uporabljala za plačila obveznosti, ki niso bila povezana z vzdrževanjem večstanovanjskih objektov oziroma sta jih uporabljala nenamensko. Kriminalisti so v preiskavi ugotovili, da je bilo oškodovanih 244 večstanovanjskih in poslovnih objektov z območja skoraj celotne celjske regije oziroma več kot 6000 etažnih lastnikov posameznih nepremičnin, tako pravnih kot fizičnih oseb.
Kriminalisti so v času preiskave prejeli več kot 60 posameznih prijav sumov kaznivih dejanj. Opravili so več kot 30 zasegov listin in poslovne dokumentacije. V enajstih hišnih preiskavah so zasegli okoli 6000 listin in pridobili sedem sodnih odredb za različne podatke.
Gordana Possnig





