(INTERVJU) Ilka Štuhec: Če ni potrebe, se ne mečem več na glavo

Ilka Štuhec, 29-letna Mariborčanka, trenutno še pili formo, vijuga po ameriških smučiščih in se pripravlja za povratek na tekme svetovnega pokala. Tokrat po že sedmi poškodbi, zaradi katere je izgubila zadnji del prejšnje sezone, ki jo je oddaljil od medalj v smukaškem in superveleslalomskem seštevku. Na tekme se bo vrnila na "njenem" smučišču v kanadskem smučarskem središču Lake Louise. Tam, kjer je leta 2016 z dvema zmagama v dveh dneh začela zmagovito pot - trenutno je pri devetih zmagah na tekmah za svetovni pokal, je tudi dvakratna svetovna prvakinja v smuku. Z njo smo se pogovarjali pred odhodom čez Atlantik, ko je v Mariboru prvič v sezoni stisnil mraz in je v zraku zadišalo po snegu. Ima Ilka kdaj občutek, da zima diši? "V Mariboru tudi pozimi pogosto dežuje, a ta vonj po snegu se v zraku, kjerkoli se pojavi, dobro zazna. Zadnje dneve, ki smo jih preživeli na evropskih ledenikih, se je recimo že zelo čutilo, da prihaja zima. Da prihaja naš čas."
Pozimi se ljudje običajno umirimo in narava se pripravlja na počitek, preden se spomladi življenje znova začne ...

"Ne vem, o čem govorite (smeh). Nam smučarjem se življenje začne v teh dneh. Sama sem polna življenja, začne se delo, ki ga počnem najraje, tu so tudi tekme."
Znova je za vami nekoliko daljša pavza, znova so se pojavljala vprašanja, kako se vrniti po poškodbi. Ste si odgovorili na vse dileme?
"Ja, dileme so razblinjene, vmes sem si odgovorila tudi na kakšno, za katero doslej nisem niti vedela, da obstaja."

Velike spremembe ste si privoščili tudi v sestavi ekipe. Kaj je drugače, boljše zaradi tega?
"Težko bi to vrednotila, ne bi se želela opredeljevati med slabšim in boljšim. Drugače pa je, saj smo v ekipo za trenerja dobili Švicarja. Prinesel je drugačno mentaliteto, svoj način dela, zato je v ekipi zavela svežina. To zdaj ni več rutina, kot bi bila, če v ekipi ne bi bilo sprememb. Z drugimi ljudmi smo razbili pričakovano."
Bivši trener Koštomaj vas je poznal, ko ste bili še otrok. V ekipo je nedvomno prinesel drugačen odnos, morda družinsko toplino. Je zdaj v vašem moštvu več strogega profesionalizma?
"Tega ne bi želela tako izpostavljati. Stef me seveda ne pozna na tak način, kot me je Grega. Ko pa sem se prebijala v svetovnem pokalu, ko mi je šlo vedno bolje, sem bila na radarju številnih trenerjev. Z Abplanalpom smo v preteklosti tudi sodelovali, posebno ko je še vodil Edit Miklos. Dobila sva se, oba veva, zakaj sva v svetovnem pokalu, in njegov način dela mi zelo ustreza."
Se pri tem omejujete na delo? Ali govorite tudi o vzdušju v ekipi, o celotni podobi skupine, prek katere si prizadevate osvajati medalje v vrhunskem smučanju.
"Stefan je zelo prijeten človek, kar je zelo pomembno. Okej, smo na treningih, delamo, a ob tem smo vsaj dvanajst ur tudi povsem normalni ljudje. Zato je tako pomembno, da se razumemo, se smejemo štosom enega in drugega."
Šal verjetno s trenerjem ne zbijata ravno pogosto, saj je med vama nekaj generacij razlike.
"Dobro, šale so nam tudi skupne. Razumemo se, vse štima."