Andreja Kutin
V dobi replikacije in izjemno hitrega pomnoževanja novic je med vsakodnevnim informacijskim cunamijem, ki nenehno buta v nas s sodobnega spleta in omrežij, zadnje dni naplavilo ali, bolje rečeno, vsakodnevno naplavljalo izsledke raziskave kanadskih raziskovalcev, da penina zmanjšuje možnost srčnega zastoja. S klikabilnimi naslovi so jo objavljali tudi velikani, kot je The Guardian, in seveda nato še cele galaksije spletnih portalov in portalčkov. Ker kdo pa ne mara penine in kdo nima slabe vesti ob pitju? Kliki zagotovljeni! V vsem šumenju in penjenju okoli koristi pitja penine se je znanost vendarle zdrznila in pojasnila, da je še prezgodaj za pokanje zamaškov, prilika o srčnem zdravilu pa je sedaj tudi precej pomemben nauk o tem, kako je lahko cherry picking (raziskovanje z odbranim namenom) tako rekoč sonaravni pojav novičarskih portalov.
"Šampanjec je eden od elegantnih dodatkov življenja," je dejal Charles Dickens, Brigite Bardot pa, da ji penina daje zagon, ko je utrujena. Danes mnogim mehurčkasta pregreha pomeni nekaj prazničnega. Po drugi strani srčni zastoji vsako leto terjajo desettisoče smrti. Da bi užitek preprečeval zlo? Sliši se neverjetno. In tudi je.
Kot kaže, osnovne lekcije reformacije počasi tonejo v pozabo ali pa jih je odplaknil silni informacijski cunami.
56 dejavnikov tveganja in trije zaščitni
Množično citirana kanadska študija je pravzaprav analiza 125 rizičnih faktorjev iz podatkov 502.094 posameznikov. Nenadni srčni zastoj je bil povezan s 56 dejavniki tveganja, ki zajemajo življenjski slog, fizične ukrepe, psihosocialne dejavnike, socialno-ekonomski status in lokalno okolje. Analiza je potrdila zaščitne učinke, povezane s tremi dejavniki (uporaba računalnika in večja stopnja uživanja šampanjca in/ali belega vina ter sadja) in škodljive učinke, povezane s šestimi dejavniki (občutek sitosti, povišana telesna teža in odstotek maščobe v rokah, indeks telesne mase, sistolični krvni tlak in nižja stopnja izobrazbe), je zapisano v povzetku rezultatov. Seveda so raziskovalci dvignili obrvi ob vinskih dejavnikih, a vnovični pregled je statistično povezavo potrdil.
A pozor, ne gre za fiziološko raziskavo, ampak raziskavo življenjskega sloga ljudi. Zakaj bi torej uživanje zmernih količin belega vina in penine lahko pomenilo manj nenadnih srčnih zastojev? Ena od teorij je, da belo vino vsebuje antioksidante, ki lahko izboljšajo zdravje srca. Druga, bolj verjetna možnost pa je, da so lahko ljudje, ki pijejo tovrstne pijače, tudi bolj premožni in izobraženi, zato je bolj verjetno, da bodo bolj zdravo ravnali. Torej prakticirali kvalitetno prehranjevanje, redno vadbo – prav tako imajo dostop do boljše zdravstvene oskrbe.
Ne penina, ampak status, ki ga izraža
Širše sporočilo študije je bilo namreč jasno: najpomembnejši je splošni življenjski slog. Boljši spanec, redna telesna dejavnost in uravnotežena prehrana so bistveno zmanjšali tveganje za nenadni srčni zastoj – in bi lahko preprečili skoraj enega od petih primerov.
Raziskava tako v resnici prinaša še eno kruto dejstvo - zdravo staranje ni odvisno le od osebnih izbir, temveč tudi od - statusa.
Druga raziskava, tokrat življenjskega sloga Britancev, je namreč pokazala, da je pri premožnejših starejših odraslih skoraj dvakrat večja verjetnost, da bodo upoštevali priporočila glede vadbe in prehrane, v primerjavi z njihovimi manj premožnimi vrstniki. In morda še bolj osupljivo, Za tiste, ki ne izpolnjujejo teh zdravstvenih smernic, velja znatno večja verjetnost, da bodo zboleli. Ne le fizično, ampak je v najnižjih dohodkovnih razredih večje tveganje tudi za nastanek duševnih bolezni.
Torej da, res je, penina pomaga, ampak ne zaradi kakšnih posebnih zdravilnih učinkov, ampak zato, ker tisti, ki si jo lahko privoščijo, lahko imajo tudi zdrav življenjski slog.
Vadba, telesna teža, onesnaženost
Omenjena raziskava je skupno raziskala več kot 120 dejavnikov življenjskega sloga in okolja, povezanih z nenadnim srčnim zastojem, vključno s prehrano, telesno vadbo, onesnaženostjo zraka, čustvenim počutjem, telesno težo in ravnjo izobrazbe – ki so bili vsi neodvisno povezani s tveganjem. Zaključek? Z obravnavanjem teh dejavnikov tveganja bi lahko preprečili do 63 odstotkov primerov nenadnega srčnega zastoja.
Še en zaključek velja potegniti iz cele mehurčkaste godlje. Namreč, tudi dvom koristi zdravju. Kot je ugotavljal že Descartes. A kot kaže, osnovne lekcije reformacije počasi tonejo v pozabo ali pa jih je odplaknil silni informacijski cunami. Primer "zdrava penina" že kaže na to.
