
Malce sključen za svojo studijsko mizo in z zavihanimi rokavi srajce, pisanimi kravatami, naramnicami in značilnimi očali. Prav tak bo gledalcem ostal v spominu. Voditelj, ki je za svojim mikrofonom gostil domala vse, ki na svetu kaj veljajo. Zares veljajo. Hitro je iz svoje oddaje naredil eno najbolj gledanih na CNN, kombinacija intervjujev, politične razprave, kramljanja o aktualnih temah, zabave in telefonskih klicev gledalcev je delovala dolga desetletja. Celo v času največje priljubljenosti so mu kritiki očitali, da se na intervjuje premalo pripravi, da premalo raziskuje in da gostom postavlja vprašanja, na katera mu lahko odgovarjajo na kar se da samopromocijski način. Priznal je, da o svojih sogovornikih prav veliko ne poizveduje, saj si želi, da bi skupaj z gledalci o njih izvedel kaj novega. Nikoli si ni želel, da bi ga doživljali kot novinarja. "Mislim, da je moja dolžnost usmerjati sogovornika," je leta 2007 v intervjuju dejal Hartfordu Courantu. "Postavljam najboljša vprašanja, kot jih pač zmorem. Poslušam odgovore. Poskušam spremljati sogovornika in ob tem upam, da bodo gledalci prišli do svojih zaključkov. Nisem tukaj, da bi sprejemal zaključke. Nisem voditelj oddaje v kakšni žajfnici. Svojega gosta poskušam predstaviti v najboljši luči," je dejal.

Seznam njegovih sogovornikov je dih jemajoč in na njem so številni predsedniki, začenši z Geraldom Fordom, pa cel arzenal kontroverznih svetovnih vodij, od palestinskega voditelja Jaserja Arafata do izraelskega premierja Jicaka Rabina, britanskega premierja Tonyja Blaira in sovjetskega predsednika Mihaila Gorbačova, in zabavljačev, kot sta Bob Hope in Snoop Dogg. Ni skrival, da je njegova duša staromodna, zato se je večkrat spominjal Franka Sinatre in Arthurja Godfreyja.
Ortodoksni jud Lawrence Harvey Zeiger
Zdaj je v legendo odšel tudi sam. Larry King je dočakal 87 let in se v Los Angelesu poslovil 23. januarja. Njegovo produkcijsko podjetje Ora Media sicer ni navedlo vzroka smrti, so pa ga pred nekaj tedni zaradi poslabšanja zdravja po okužbi z novim koronavirusom sprejeli v bolnišnico Cedars-Sinai. "Tisoči intervjujev, nagrad in globalnih pohval v 63 letih na radiu, televiziji in digitalnih medijih predstavljajo oporoko njegovega svojstvenega in trajnega talenta kot voditelja," je v izjavi na twitterju sporočilo podjetje, katerega soustanovitelj je bil.
Velja za eno najbolj prepoznavnih osebnosti ameriške televizije, v svoji karieri pa je po navedbah CNN opravil več kot 50.000 intervjujev, tudi z Vladimirjem Putinom, Marlonom Brandom, Barbro Streisand in številnimi športniki.

Rodil se je v okrožju Brooklyn v New Yorku 19. novembra 1933 kot Lawrence Harvey Zeiger, v ortodoksni judovski družini. Bil je eden od dveh otrok tekstilne delavke, rojene v Minsku ali Vilni, podatki niso povsem jasni, in lastnika restavracije, ki naj bi se rodil v beloruskem Pinsku. Starša sta v ZDA pripotovala nekje v 30-ih letih minulega stoletja in tam, tako kot mnogi drugi, iskala boljše življenje. King je obiskoval Lafayette, javno šolo v Brooklynu, ko mu je bilo le devet let, je oče umrl za posledicami srčnega infarkta, kar ga je močno prizadelo in zaznamovala do te mere, da je šolanja skoraj opustil. Nekoč je povedal, da je že kot petletni deček vedel, da želi delati na radiu.
Po predlogu znanca se je leta 1957 odpravil v Miami, kjer je tedaj cvetelo radijsko dogajanje, in dobil delo na majhni radijski postaji WAHR. Ob začetku novinarske kariere je prevzel umetniško ime Larry King, saj je direktor radijske postaje menil, da si je priimek Zeiger pretežko zapomniti. Kasneje si je ime spremenil tudi uradno.
Leta 1978 je postal voditelj radijske oddaje Larry King Show, v katero so poslušalci lahko klicali vso noč.
King je od leta 1985 25 let gostil šov Larry King Live na televizijski mreži CNN. Na vrhuncu si je vsako oddajo, ki je bila na sporedu šest dni v tednu ob 21. uri, ogledalo 1,5 milijona gledalcev, in ko se je leta 2010 odvrtela zadnja, je šov obveljal za najdlje trajajočo oddajo z istim gostiteljem.

Leta 2010 se je Larry King upokojil, delo pa v zadnjih letih nadaljeval na svoji digitalni mreži Ora TV. Nazadnje je gostil oddajo Larry King Now, ki se je predvajala na mreži Hulu in ruski televiziji RT. Bolj kot za novinarja se je označeval za "infotainerja", kar je skovanka iz besed information (informacije) in entertainment (razvedrilo). Na vprašanje, zakaj je tako uspešen voditelj pogovornih oddaj, je za časnik Sun-Sentinel leta 1996 odgovoril: "Ker sem iskren. Sem resnično radoveden. Pomembno mi je, kaj ljudje mislijo. Poslušam odgovore in svoj ego pustim pred vrati. Ne uporabljam besede jaz, ker v intervjujih ni pomembna. Služi le bahanju".
Poslušam odgovore in svoj ego pustim pred vrati
Nastopil je tudi v več televizijskih serijah in filmih, v katerih je večinoma igral samega sebe. To so bile med drugim vloge v serijah 30 Rock, Murphy Brown, American Crime Story, Frasier ter v filmih Prave barve in Izganjalci duhov. Za svoje delo je prejel več nagrad Peabody, nagrado Emmy in deset kabelskih nagrad ACE. V zadnjih letih se je spopadal z več zdravstvenimi težavami. Med drugim je imel sladkorno bolezen tipa 2, več srčnih napadov, pljučnega raka in angino pectoris.
Zasnubil jo je kar na prvem zmenku
King je bil poročen osemkrat, s sedmimi ženskami. Brez dvoma večji ljubimec, kot bi mu pripisali. S srednješolsko ljubeznijo Fredo Miller se je poročil leta 1952, ko mu je bilo le 19 let. Zakon so razdrli njuni starši, ki so zahtevali razveljavitev poroke. Kasneje je bil krajši čas poročen z Anette Kaye, ki mu je rodila sina Larryja mlajšega. Prvič ga je srečal šele, ko je bil ta star okoli trideset let. Leta 1961 se je poročil z Alene Akins, Playboyevo zajčico, romantičen obred pa je potekal v enem od Playboyevih nočnih lokalov. Posvojil je njenega sina, a se čez eno leto že ločeval. Njegova četrta žena je bila Mary Fancis Sutphin, ki se je kasneje od njega ločila. Ponovno se je poročil z Akinsovo in z njo spočel svojega drugega otroka, Chaio. Leta 1972 se je par že drugič ločil. Sredi devetdesetih sta s hčerko skupaj napisala knjigo Daddy Day, Daughter Day, namenjeno otrokom. V njej oba predstavita svoj pogled na ločitev. Septembra 1976 se je poročil s svojo peto ženo, učiteljico matematike in asistentko produkcije Sharon Lepore, zakon je trajal do leta 1983. Šest let kasneje je spoznal Julie Alexander in jo zasnubil kar na prvem zmenku. Postala je njegova šesta žena, a sta živela vsak v svojem mestu. Ona v Filadelfiji, on v Washingtonu, kjer je delal. Razšla sta se leta 1990 in nato uradno ločila dve leti kasneje. Leta 1995 sta se po petih tednih zmenkov zaročila z igralko Deanno Lund, a se nista poročila. Njegova sedma žena je leta 1997 postala Shawn Southwick, pevka, igralka in televizijska voditeljica. Poročila sta se v Kingovi bolnišnični sobi v Los Angelesu, tri dni pred njegovo operacijo na srcu, ko so odmašili zamašeno žilo. Imela sta dva otroka. Shawn se je večkrat šalila, da je njegova edina žena, s katero je zdržal do dvomestne številke. Leta 2021 sta vendarle vložila zahtevek za ločitev, si premislila in ga nato ponovno vložila avgusta 2019. Od sedmih žena je King imel pet otrok, devet vnukov in štiri pravnuke. Andy in Chaia sta lani umrla v razmiku le nekaj tednov. Njega je pokopal srčni infarkt, njo rak na pljučih. King je na koncu živel na Beverly Hillsu in do konca ostal goreč navijač moštva Brooklyn Dodgers. Leta 2005 se je označil za agnostika, deset let kasneje pa dejal, da je popoln ateist, a da mu je všeč, ker je rojen kot Jud, ki obožuje Izrael. Večkrat je napovedal, da ga bodo po smrti zamrznili. Ni znano, ali se je to res zgodilo.

Iz sveta se vrstijo številni odzivi na njegovo smrt. Kremelj je ob izreku sožalja sporočil še, da je Putin vedno spoštoval Kingovo profesionalnost in nesporno novinarsko avtoriteto. Znana novinarka CNN Christiane Amanpour ga je označila za velikana na svojem področju in mojstra intervjujev, v njegovem šovu Larry King Live pa so po njenih besedah hoteli biti vsi.





