Pisma neke stranke v tujino

Oktobra 2010, takrat v opoziciji, so v SDS na tujo javnost naslovili javno pismo, v katerem so opozarjali na zanje spornega kandidata za predsednika vrhovnega sodišča Branka Maslešo.
V času druge Janševe vlade, torej v začetku leta 2013, je SDS na tuje uradne institucije množično pošiljala pismo, v katerem je KPK označila za socialistično komisijo, ker je objavila poročilo o nepojasnjenem povečanju premoženjskega stanja predsednika stranke. V pismu so tudi zapisali, da želijo "komunisti in njihovi politični nasledniki onesposobiti premiera in predsednika SDS že od leta 1983 naprej". V bran Janši pišejo tudi njegovi civilnodružbeni podaljški. Tako je istega leta Dimitrij Rupel v imenu Zbora za republiko pisal pismo tujim veleposlanikom v Sloveniji, v katerem je kritiziral takratnega predsednika republike Danila Türka in vlado Boruta Pahorja. Zapisal je, da je namen sodbe v primeru Patria "nevtralizirati proevropsko opozicijo v Sloveniji".
V času prvega predsedovanja Slovenije Svetu EU, ki je padlo v čas prve Janševe vlade, pa je takratni direktor UKOM-a Anže Logar v začetku leta 2008 tujim dopisnikom osrednjih evropskih medijev, ki so se mudili v Slovenji, pod hotelska vrata podtaknil propagandne mape s pismom, v katerem je pisalo, da pod Janševo vlado, ta je že takrat začel vojno z mediji, ne obstajajo efektivni pritiski na novinarje. Kot lahko razberemo, je rdeča nit strankinih pisanj v tujino na eni strani kritika slovenskega pravosodja, na drugi strani pa kritika slovenskih medijev. In ta praksa se nadaljuje v njegovem tretjem mandatu. S to razliko, da je tokrat največja vladna stranka še bolj produktivna, saj je v dveh mescih epidemije spisala že dve odmevni neepidemični pismi, ki pa ju v tujino in na uradne naslove evropskih institucij ni poslala kot strankarski pamflet v imenu stranke, ampak kot uradni vladni dokument in kot uradno vladno, torej državno stališče.
Pošiljatelj uradnih pisanj je bivši direktor UKOM-a, zdaj pa zunanji minister Anže Logar. Pri vladnem odgovoru Svetu Evrope na prijave o pritiskih na medije se je neprepričljivo izmotaval, da to ni bila depeša, čeprav je bila poslana in spisana kot depeša. V uradnem dokumentu države pa je bila zapisana dobro poznana vsebina, da večina slovenskih medijev izvira iz komunističnega režima, novi mediji pa se niso mogli oblikovati, saj niso dobili finančne podpore države in oglaševanja.