(ANALIZA) Od Bučarja do Stevanovića: Kako se je razvijala in spreminjala funkcija predsednika parlamenta skozi čas

Matej Grošelj Matej Grošelj
18.04.2026 05:00
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
France Bučar je postavil visoke standarde za vodenje parlamenta.  
France Bučar je postavil visoke standarde za vodenje parlamenta.  
Igor Napast
Funkcija predsednika državnega zbora je od osamosvojitve do danes doživela izrazito preobrazbo. Od časa Franceta Bučarja, ko je bila povezana z državotvornimi procesi in nadstrankarsko avtoriteto, se je postopoma razvila v politično funkcijo, tesno vpeto v razmerja moči med koalicijo in opozicijo. Sogovorniki izpostavljajo, da predsednik DZ kljub omejenim formalnim pristojnostim pomembno vpliva na delovanje parlamenta – predvsem z vodenjem sej, razlago poslovnika in sposobnostjo uravnoteženja političnih interesov. Ob tem se odpira vprašanje, ali lahko predsednik sploh še deluje kot nevtralen varuh parlamentarnih pravil ali pa je neizogibno del vsakokratne politične večine. Zadnja izvolitev na čelo parlamenta znova razkriva napetosti, ki spremljajo to funkcijo, ter odpira širšo razpravo o stanju politične kulture in vlogi parlamenta v sodobni Sloveniji.
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta