Roman Vodeb o knjigi Razočarane gospodinje pri seksologu: Želel sem dati naslov, ki "zaboli in pritegne"

V slovenski javnosti je ponovno "završalo" ob izidu knjige Razočarane gospodinje pri seksologu, pod katero se podpisuje psiholog in publicist Roman Vodeb. Knjigo je nedavno predstavil v Ljubljani, kjer je pogovor z njim vodila novinarka Danica Lovenjak. Vodeb pravi, da je knjigi želel dati naslov, ki "zaboli in pritegne". Zato tudi vizualna podoba knjige ni naključna. Rdeči čevlji na naslovnici po njegovih besedah simbolizirajo erotiko, zapeljivost in telesnost, ki jo v knjigi postavlja v središče razprave. Poudarja, da je knjiga napisana kot "laična psihologija", namenjena širšemu krogu bralcev, in da temelji na intimnih zgodbah žensk iz njegove terapevtske prakse. Napisana je kot zbirka intimnih zgodb žensk, ki se soočajo z različnimi težavami v partnerskih odnosih, spolnosti in lastni identiteti. Vsebina torej temelji na izkušnjah iz njegove terapevtske prakse, a so zgodbe predstavljene na način, ki združuje pripoved in psihoanalitično interpretacijo. V ospredju so občutki nezadovoljstva, razočaranja in notranjih konfliktov, ki jih ženske doživljajo v odnosih.

Vodeb knjigo razume kot obliko "bralne terapije"

Roman Vodeb pravi, da v knjigi obravnava teme, kot so izguba spolne želje, nezvestoba, občutek ujetosti v partnerstvu, potreba po potrditvi ter razkorak med družbenimi normami in osebnimi željami. Pomemben poudarek knjige je na vplivu otroštva. Vodeb zagovarja tezo, da se ključni vzorci odnosov oblikujejo že v zgodnjih letih, predvsem skozi odnos z materjo in očetom, ter se kasneje ponavljajo v odraslih partnerskih odnosih. Po tej logiki naj bi izbira partnerja, doživljanje ljubezni in tudi konflikti izhajali iz nezavednih vzorcev iz primarne družine. Knjiga se dotika tudi travm, potlačenih izkušenj in občutkov krivde, ki lahko posameznika spremljajo vse življenje. Opisani so primeri, kako šele razumevanje lastne preteklosti omogoči spremembo in notranji mir. Vodeb knjigo razume kot obliko "bralne terapije", saj naj bi se bralci v zgodbah prepoznali in skozi to refleksijo bolje razumeli lastne odnose, vedenje in čustva. Na predstavitvi je spomnil tudi, da letos novembra mineva deset let od njegove odrske predstave z istim naslovom, ki je do zdaj doživela že okoli 460 ponovitev. Predstava ni neposredna dramatizacija knjige, temveč njena interpretacija. Medtem ko knjiga deluje resno in analitično, predstava tematiko odpira skozi humor, ironijo in neposreden stik z občinstvom. V predstavi nastopa Vodeb sam in je, kot pravi, "mešanica sebe in Freuda", kar se kaže v načinu interpretacije – kot preplet teorije, osebnih izjav in satiričnih vložkov. Predstava je zasnovana kot komično poučno predavanje, ki občinstvo hkrati zabava in provocira.

Razlike med moškimi in ženskami

Na predstavitvi knjige je brez zadržkov izpostavil tudi vrsto tez, ki so značilne za njegov slog. Njegove izjave so pogosto provokativne in namenoma izzivalne. Med drugim je govoril o razlikah med moškimi in ženskami, o spolnih fantazijah, družbenih normah in o tem, kako ljudje doživljamo željo, zvestobo in krivdo. Dejal je, da ga je pri njegovem delu presenetila moč in neposrednost ženskih želja, ter slikovito dodal, da so moški v odnosih pogosto "sitna riba". Po njegovem mnenju si ljudje težko želimo eno osebo vse življenje, saj želja sčasoma ugaša, razen v redkih primerih.

Vzorce iz zgodnjih let torej po njegovem ponavljamo v partnerskih odnosih. Odsoten ali problematičen odnos z očetom ali materjo lahko pomembno zaznamuje izbiro partnerja, pojav ljubosumja ali nezvestobe. Dejal je tudi, da ljudje pogosto mislimo, da smo imeli lepo otroštvo, a se kasneje izkaže, da smo veliko potlačili. Pri svojem delu uporablja tudi hipnozo, s katero pomaga posameznikom dostopati do zgodnjih spominov in čustev. Terapijo razume predvsem kot proces razumevanja odnosa do staršev, saj meni, da prav tam ležijo korenine večine kasnejših težav.

S temami spolnosti, partnerskih odnosov in psihoanalize se ukvarja že vrsto let in je postal prepoznaven po svojih pogosto provokativnih interpretacijah odnosov med moškimi in ženskami, pri čemer se opira na psihoanalitične koncepte, zlasti izhajajoče iz Sigmunda Freuda, nevrologa in utemeljitelja psihoanalize, in Jacquesa Lacana, psihiatra in psihoanalitika, ki je Freudove ideje nadgradil. V medijih komentira družbene pojave, povezane z intimnostjo, družino in spolno identiteto, in sodeluje v javnih razpravah. Njegovi pogledi pogosto sprožajo polemike – za ene so neposredni in razkrivajoči, za druge pretirano posplošeni in ideološko obremenjeni. V svoji karieri je napisal več knjig, med njimi Ko moški jočejo, Prvi spol, Seks, ljubezen in moški ter druge.