Otoka Krk in Pag sta v poletnih mesecih priljubljeni slovenski turistični destinaciji, njima ob bok pa bi lahko postavili tudi otok Murter v Severni Dalmaciji, kjer je v dopustniškem času na domala vsakem koraku slišati slovensko besedo. Na severovzhodni obali Murterja leži naselje Betina s približno petsto ljudmi, a ga v dopustniških mesecih preplavijo turisti iz številnih evropskih držav, zelo veliko jih je tudi iz Slovenije. Betina se ponaša s številnimi kulturno-zgodovinskimi znamenitostmi, posejana je tudi s številnimi restavracijami, v katerih gostom postrežejo predvsem z morskimi specialitetami, v eni od njih pa tudi s slovensko hrano. Kar sploh ni presenečenje, saj imata Konobo Kanata v najemu 51-letni Ljubljančan Kostja Bobnar in šest let mlajša Mariborčanka Barbara Fijačko.

​Kostja je kot novinar osemnajst let preživel v Mariboru, kjer je Barbara delala kot optičarka. "Vedno sem si predstavljala nekoliko drugačno življenje, ki ne bi bilo povezano z optiko. Ko sem spoznala Kostjo, pa sem tudi verjela, da se mi bo želja izpolnila," je pojasnila Barbara iz Novi vase v Mariboru. "Ob vseh drugih vrlinah, ki jih ima Kostja, me je pri njemu pritegnilo tudi to, da je zelo rad - in seveda tudi dobro - kuhal, tako da sem dodobra spoznala pozitivne plati njegovega poklicnega in osebnega življenja. Najin prvi skupni dopust je bilo kampiranje v Istri. Naslednje leto sva dopustovala v kampu Kosirina na Murterju, bilo nama je zelo všeč, Kostja pa mi je večkrat omenil, da bi se preselila na morje. Sprva nisem bila najbolj navdušena, tedaj sem bila namreč redno zaposlena, za menoj je bilo približno dvajset let dela v optiki in redne službe ne pustiš brez pomembnega razloga ..."

Društvo za odprto komunikacijo

Kostja se je sprva našel v novinarstvu. "Delal sem na radiu. Z Juretom Mlakarjem in Nenadom Patkovićem smo v Mariboru ustanovili Društvo za odprto komunikacijo, uredili smo studio na Krekovi 16 in začeli snemati reklame in radijske oddaje za naročnike, ki jim je manjkala produkcija. Prebili smo se celo do BBC, delali smo prispevke za Braneta Kastelica v Londonu, s Festivala Lent in Zlate lisice, sodelovali smo s kar 42 radijskimi hišami po vsem svetu, v približno treh letih smo na temo EU intervjuvali okoli deset tisoč ljudi, kar je bil le eden od naših največjih projektov, iz njih pa je nastalo štirideset radijskih oddaj. Žal so ta servis malo po ustanovitvi EU ukinili. Na Radiu Maribor sem bil večinoma gost, ko smo prek BBC-ja predvajali oddaje z novicami za ves svet," prvi del svoje poklicne poti opiše Kostja.

"O tem, da bi živel na morju, sem razmišljal na vsakem dopustu in z Barbaro sva se odločila, da si urediva življenje v Šibeniku, Barbara je tam dobila službo v optiki Topić (lastnika je spoznala na sejmih), jaz pa sem se vrnil k svoji ljubezni - kuhanju. Tam sva preživela štiri leta, vmes sva iskala priložnost, kje na morju bi lahko najela gostinski lokal in začela novo življenje, kakršno sva si oba želela," razloži Kostja. "Večkrat sva bila na otoku Murterju in tam nama je v oko padel prazen lokal, ki bi bil ustrezen, da bi v njem lahko začela izvajati gostinsko dejavnost kot najin skupni življenjski cilj. Z lastnikom nisva našla skupnega jezika, sva pa spoznala nekega gospoda, ki nama je, vedoč, kaj iščeva, v najem ponudil lokal, v katerem je bila najprej gostilna in nato lekarna. Pred šestimi leti sva lokal preuredila v restavracijo," doda Barbara.

Učil se je od italijanskih kuharjev

Kostja ni poklicni kuhar, a je v silni želji, da se v tem poslu tudi poklicno uveljavi, ves prosti čas namenjal kuhanju in pridobivanju izkušenj v tem poslu. "Kuham že od rane mladosti, svoje znanje sem izpopolnjeval tudi pri dveh vrhunskih kuharjih v Italiji in lahko zatrdim, da sem dober kuhar. Nekateri gostje mi polaskajo, ko me naslavljajo s kuharskim mojstrom," ponosno pove. "Restavracijo Konoba Kanata v središču Betine, ob trgu, na katerem se vrstijo tudi številne prireditve, imava v najemu šest let. V notranjem prostoru in zunaj njega lahko sprejmeva približno 45 gostov. V poletnih mesecih je veliko dela, zato imamo tudi nekaj dodatno zaposlenih, pri nas so vsi iz EU. Preden jih zaposliš, ne veš veliko o njih, kar je lahko zelo tvegano. V turistično najbolj zanimivih mesecih imamo tudi kuharja, ki pomaga Kostji, sama pa v restavraciji pomagam pri različnih delih, skrbim tudi za administracijo in še kaj," razloži Barbara in doda, da s Kostjo živita v manjšem apartmaju blizu restavracije, na vprašanje, ali bi želela restavracijo odkupiti, pa navdušeno odgovori: "Zakaj pa ne, če se bo ponudila priložnost!"

Tu se vsi poznamo

Največ gostov Konobe Kanata je iz tujine, a veliko je tudi Slovencev. In kaj jim ponudijo? "Zvečine pripravljamo tradicionalne dalmatinske jedi, nimamo klasičnega menija, ampak se prilagajamo željam gostov, tudi slovenskih, veliko jih ima v Betini svoje apartmaje. Na njihovo željo jim pripravimo tudi kakšno slovensko jed. V restavraciji ponujamo predvsem dalmatinske specialitete, največkrat se na krožnikih gostov znajdejo ribe. Sveže ribe in zelenjavo vsak dan kupujem pri lokalnih dobaviteljih, prav tako oljčno olje, ki ga vsako leto porabim približno 300 litrov, saj pri peki rib ne skoparim z njim. Počaščeni smo, ko gostje pohvalijo okusno hrano, hitro postrežbo in prijaznost osebja," z zadovoljstvom pove Kostja in se ozre na sezono, ki se počasi izteka. "Slabša je od prejšnjih, če jo merimo po številu gostov in številu pripravljenih obrokov hrane. Opazno je, da turisti, ki kampirajo, vse bolj sami skrbijo za prehrano in redkeje obiskujejo restavracije, tudi našo. Ta je v sezoni zaprta le ob ponedeljkih, ko si z Barbaro privoščiva počitek, denimo s kopanjem v morju. Pozimi pa je zaprta ob nedeljah."

V šestih letih, odkar sta na otoku Murterju začela novo življenjsko pot, sta se, tako Kostja, dobro prilagodila na tamkajšnje življenjske razmere in z domačini tudi spletla prijateljske vezi: "V Betini se vsi poznamo, gostinci drug drugega spoštujemo, smo zdrava konkurenca. Je pa naša restavracija ena redkih, ki je odprta vse leto, kajti brezdelje ne prinaša denarja. Ko ni glavne dopustniške sezone, v restavraciji pripravljamo predvsem malice za delavce, ki delajo v podjetju Brodograditelj, pa tudi za ljudi, ki imajo tukaj svoja plovila in na njih zunaj sezone opravljajo vzdrževalna dela. Z Barbaro sponzorirava tukajšnji vaterpolski in balinarski klub in tudi kakšno prireditev."

Objemi ob slovesu veliko povedo

Barbara in Kostja niti za trenutek ne obžalujeta, da sta si Betino izbrala za svoj drugi dom. "Na tukajšnje življenje sva se že navadila, delati pa moraš itak povsod, ne glede na to, kje živiš. Z veseljem počneva to, za kar sva se odločila. Da sva pri tem uspešna, potrjujejo tudi gostje naše restavracije, številni jo obiščejo vsako leto, objemi ob slovesu veliko povedo. Prejela sva že blizu tristo razglednic z vsega sveta s pozdravi in zahvalami za prijetno druženje v restavraciji, pri nas so bile na kosilu ali večerji tudi znane osebnosti, med njimi kuhar, ki je pripravljal hrano za slovito pevko Madonno, pa menedžer slavnih Pink Floydov in še bi lahko naštevala. Z vsem gosti skušamo vzpostaviti osebni stik in s številnimi ohranjamo prijateljske vezi," razloži Barbara, ki ima v Mariboru starše in brata. "Najmanj enkrat na leto jih obiščem in tudi oni me obiščejo v Betini. Enako velja za Kostjo, ki ima mamo in sestro v Ljubljani."

Kandidiral za mariborskega župana

Kostja Bobnar je v Mariboru - prvič ga je obiskal leta 1995, ko je imel samostojno slikarsko razstavo v takratnem hotelu Slavija - živel osemnajst let. Tudi v času županskih volitev leta 2006. Tedaj je bil star 32 let in je na listi Demokratske stranke Slovenije kandidiral za župana štajerske prestolnice (med 14 kandidati je zasedel 11. mesto, župan je postal Franc Kangler, op. p.). "Zdelo se mi je zanimivo, da bom kot politično neopredeljeni novinar kandidiral za župana, še posebej pa, da bom v soočenjih lahko na glas spregovoril o dogajanju v mestu, ki sem ga spremljal kot novinar, izrazil svoje mnenje, kar sem tudi storil, in si, če ne drugo, olajšal dušo," razloži in doda zanimivost. "Med soočenjem so me nekateri tudi brcali pod mizo."

V Večeru sta bila v predvolilnem času objavljena dva prispevka o Kostji Bobnarju kot kandidatu za mariborskega župana. V enem je med drugim povedal: "Zagotovo bom izpolnil vsaj eno 'predvolilno obljubo' - pospravil bom svojo sobo in klet. In ta je edina odvisna samo od mene." Ta obljuba je bila 4. oktobra v Večeru objavljena na prvi strani kot Bob dneva. Med drugim je ob svoji predstavitvi županske kandidature še dejal: "Maribor sem vzel za svojega že ob prvem obisku. Pohorje, Drava, sprehodi po Lentu in prijazni ljudje so bili vzpodbuda, da sem se za stalno preselil v Maribor, kjer lahko poleti veslaš in se kopaš v reki, ki teče skozenj, s pikniki na obrežju, je mesto med smučiščem in rodovitnimi vinogradi, oboje pa lahko vidiš iz središča mesta." Dodal je, da se poleg novinarstva ukvarja še s komunikacijo, fotografijo in diplomacijo, igra tubo ter zelo dobro in rad kuha in tudi dobro je, saj so njegovi konjički peka na žaru, pikniki in igranje pikada s prijatelji. Menil je še, da je v mestu premalo optimizma. Na vprašanje, kje bi živel, če ne bi bil v Mariboru, pa je odgovoril z vprašanjem: "V Restavraciji na koncu vesolja?"