Slovenska vlada je sredi decembra Arheološki park Divje babe razglasila za kulturni spomenik državnega pomena. S tem se enemu najpomembnejših paleolitskih najdišč pri nas in v svetu zagotavljata najvišja raven varstva in dolgoročno načrtno upravljanje. Jamski postojanki Divje babe I in Divje babe II odlikuje neokrnjena avtentična lokacija na skalnatem in težko dostopnem pobočju v dolini Idrijce pod robom Šebreljske planote.
Jama Divje babe I je sistematično raziskano paleolitsko najdišče z večmetrsko plastjo ohranjenih jamskih sedimentov, ki omogočajo nadaljevanje znanstvenih raziskav. V jamskem okolju so se ohranile arheološke najdbe iz srednjega in mlajšega paleolitika (koščeni in kamniti artefakti, ostanki ognjišč in kurišč) ter paleontološke in paleobotanične najdbe (živalski kostni ostanki, fosiliziran les, pelod, živalske dlake). Te dragocene najdbe prinašajo nova spoznanja o dejavnostih paleolitskega človeka ter o pleistocenski klimi in favni.
V jami so se ohranili tudi zapisi iz obdobja srednjega paleolitika (kultura moustérien, katere nosilec je neandertalec/Homo sapiens neanderthalensis), ki so v večini evropskih paleolitskih najdiščih slabo zastopani. Prav tako so tam dokumentirani zapisi iz mlajšega paleolitika (kultura aurignacien, katere nosilec je anatomsko moderni človek/Homo sapiens sapiens). V paleolitskih najdiščih Slovenije je to edini znani primer prisotnosti obeh kultur, zato je jama Divje babe I izredno pomembna tudi za proučevanje razvoja človeka in njegovega naravnega okolja na prehodu iz srednjega v mlajši paleolitik.
Z najdbo najstarejšega znanega glasbila - piščali iz stegnenice mladiča jamskega medveda, stare od 50.000 do 60.000 let - je jama Divje babe I postala prepoznavna in pomembna v svetovnem merilu. Najdba večjega števila koščenih moustérienskih orodij pa jamo uvršča v sam vrh evropskih paleolitskih najdišč.
Najdba koščenih orodij aurignacienske starosti omogoča vzporejanje z mlajšepaleolitskimi jamskimi najdišči v Sloveniji in drugimi istodobnimi najdišči v Evropi. Po številu, ohranjenosti, pestrosti lesenega oglja in starosti odkritih ognjišč in kurišč je jama Divje babe I posebnost v slovenskem in tudi evropskem merilu.
Jama Divje babe I razpolaga z najbogatejšo zbirko pleistocenskega peloda, oglja, ostankov malih sesalcev in jamskega medveda v Sloveniji, pri čemer so slednji pomembni tudi v evropskem merilu. V jami so bile odkrite kosti različnih pleistocenskih živalskih vrst, med katerimi so tudi ostanki vrst, ki so izumrle ali so se iz tega okolja umaknile. Paleoklimatsko interpretacijo najdišča dopolnjujejo paleontološke in paleobotanične analize. Jama je referenčno najdišče za proučevanje kronologije paleoklimatskih sprememb v obdobju mlajšega pleistocena na območju Slovenije in širše. Jamski postojanki Divje babe I in Divje babe II v pobočju nad reko Idrijco ter plato s sledovi paleolitske postaje na prostem na severnem robu Šebreljske planote so dostopni širši javnosti. Z vzpostavitvijo arheološkega parka je zainteresiranim obiskovalcem omogočen vstop v notranjost jame Divje babe I. V jami in pred njo so arheološke ostaline (jamski sedimenti z arheološkimi in paleontološkimi najdbami) predstavljene v avtentičnem okolju. Z različnimi interaktivnimi vsebinami so prikazane najpomembnejše najdbe in dejavnosti iz obdobja mlajšega pleistocena. Za namen predstavitve jame je bil z minimalnimi posegi urejen dostop do vhodnega in zadnjega dela jame, v notranjosti pa je bila postavljena reverzibilna infrastruktura, ki zagotavlja varnost obiskovalcem ter hkrati ščiti jamske sedimente z arheološkimi in paleontološkimi ostalinami.
- Patricija Bratina, konservatorska svetnica, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
